Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.
Pogovor o vprašanju obveznega cepljenja in pravici do zasebnosti
Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih, ki so lahko v nasprotju s pravico do zasebnosti, že začele presojati. Vendar v zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi zaenkrat nikjer na svetu še ni sprejetih nobenih pravnih podlag. Kot pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, bo šlo v začetni fazi za presojo posameznih držav in njihove zdravstvene stroke. Ob tem se odpirajo povsem nova vprašanja in dileme povezane s pravico do zasebnosti. Kot opozarja Alenka Jerše, je obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem resen poseg v zasebnost.
Če bom jaz imela omejeno gibanje zaradi tega, ker ne bom cepljena, je to hud poseg v mojo zasebnost. Če se bo o meni zbiralo podatke, do katerih bodo lahko dostopali najrazličnejši organi in mi bodo posledično morda zavrnili kakšne pravice, so to vse zelo resni posegi tako z vidika zasebnosti kot z vidika posega v moje telo.
Odločitev glede obveznega cepljenja oziroma pogojevanja pravice do svobodnega gibanja s cepilnim potnim listom, ne sme biti politična odločitev, še poudarja Alenka Jerše.
To mora biti strokovna odločitev epidemiologov o tem ali je takšen ukrep dejansko potreben glede na učinke, ki jih ima.
Kot še pravi sogovornica so v preteklem letu lahko zaznali nižanje standardov glede zbiranja občutljivih osebnih podatkov.
Iz Urada varuha človekovih pravic so nam sporočili, da v Sloveniji zaenkrat še nimamo predpisa, ki bi pogojeval potovanje iz in v države s cepilnimi potnimi listi, pač pa so pri prehajanju meja mogoči tudi alternativni ukrepi za zavarovanje zdravje ljudi (testiranje, karantena,…).
Če bi se oblast odločila sprejeti takšen ukrep (cepilni potni listi ali potrdilo o cepljenju za dovolitev prehajanja meja), mora pred njegovim sprejetjem (vedno) pretehtati, ali se ciljev ne da zasledovati drugače, torej ali so ukrepi sorazmerni in legitimni.
Kot so še navedli v pisni izjavi je pri potovanju v nekatere države sveta na drugih kontinentih že sedaj treba imeti potrdila, da je bila oseba cepljena proti kateri izmed nalezljivih bolezni (npr. pot v Afriko). Ker pa epidemija covida-19 ni omejena le na območje ene države ali kontinenta, Slovenija tovrstnih ukrepov vsekakor ne bi mogla sprejemati sama, pač pa bi morala storiti najmanj v okviru držav Evropske unije, sicer parcialno sprejemanje ne bi imelo želelnih učinkov, to je zmanjšanje okuženosti.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.
Pogovor o vprašanju obveznega cepljenja in pravici do zasebnosti
Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih, ki so lahko v nasprotju s pravico do zasebnosti, že začele presojati. Vendar v zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi zaenkrat nikjer na svetu še ni sprejetih nobenih pravnih podlag. Kot pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, bo šlo v začetni fazi za presojo posameznih držav in njihove zdravstvene stroke. Ob tem se odpirajo povsem nova vprašanja in dileme povezane s pravico do zasebnosti. Kot opozarja Alenka Jerše, je obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem resen poseg v zasebnost.
Če bom jaz imela omejeno gibanje zaradi tega, ker ne bom cepljena, je to hud poseg v mojo zasebnost. Če se bo o meni zbiralo podatke, do katerih bodo lahko dostopali najrazličnejši organi in mi bodo posledično morda zavrnili kakšne pravice, so to vse zelo resni posegi tako z vidika zasebnosti kot z vidika posega v moje telo.
Odločitev glede obveznega cepljenja oziroma pogojevanja pravice do svobodnega gibanja s cepilnim potnim listom, ne sme biti politična odločitev, še poudarja Alenka Jerše.
To mora biti strokovna odločitev epidemiologov o tem ali je takšen ukrep dejansko potreben glede na učinke, ki jih ima.
Kot še pravi sogovornica so v preteklem letu lahko zaznali nižanje standardov glede zbiranja občutljivih osebnih podatkov.
Iz Urada varuha človekovih pravic so nam sporočili, da v Sloveniji zaenkrat še nimamo predpisa, ki bi pogojeval potovanje iz in v države s cepilnimi potnimi listi, pač pa so pri prehajanju meja mogoči tudi alternativni ukrepi za zavarovanje zdravje ljudi (testiranje, karantena,…).
Če bi se oblast odločila sprejeti takšen ukrep (cepilni potni listi ali potrdilo o cepljenju za dovolitev prehajanja meja), mora pred njegovim sprejetjem (vedno) pretehtati, ali se ciljev ne da zasledovati drugače, torej ali so ukrepi sorazmerni in legitimni.
Kot so še navedli v pisni izjavi je pri potovanju v nekatere države sveta na drugih kontinentih že sedaj treba imeti potrdila, da je bila oseba cepljena proti kateri izmed nalezljivih bolezni (npr. pot v Afriko). Ker pa epidemija covida-19 ni omejena le na območje ene države ali kontinenta, Slovenija tovrstnih ukrepov vsekakor ne bi mogla sprejemati sama, pač pa bi morala storiti najmanj v okviru držav Evropske unije, sicer parcialno sprejemanje ne bi imelo želelnih učinkov, to je zmanjšanje okuženosti.
Opazovalce Italije skrbi očiten porast sovražnega govora v tej državi, rasističnih izpadov med športnimi dogodki ter spletnih groženj, usmerjenih v predstavnike judovske skupnosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o očitno ves čas prežeči nevarnosti pogovarjal s predsednikom Svetovnega judovskega kongresa, Ronaldom Lauderjem.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov