Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov. Za lokalni bilten skrbijo Primož Štamcar, Manca Volk Bahun in Gregor Bahun.
"Ob pol petih vstajamo, pregledamo vse podatke, tudi koroške lavinske službe. V lavinskem biltenu v dveh stavkih nazorno opozorimo na nevarnost proženja snežnih plazov," pojasnjuje Gregor Bahun.
"Turnih smučarjev je tudi zaradi epidemije in zaprtih smučišč vse več. Smučarji s smučišč so postali turni smučarji, ki pa, vsaj tako opažamo, ne uporabljajo lavinskega trojčka. Teh je po naših presojah dobra tretjina. Na Ljubelju, na obeh straneh so oznake, table o nevarnosti snežnih plazov. Nekateri opozorila prezrejo in se nanje požvižgajo, med njimi tudi nekateri starši z otroki, ki odhajajo na sankaške proge. Tudi tam prežijo nevarnosti."
Manca Volk Bahun, ki je plazove v slovenskih Alpah podrobneje raziskovala tudi v doktorski disertaciji, opozarja, da so trenutno najbolj nevarni kložasti plazovi, veliko je tudi napihanega snega.
"Snežni plazovi so vsakoletna nevarnost, letos so nevarnosti tudi v sredogorju. Zelenica je črno območje za snežne plazove. Splošna ocena nevarnosti je lahko nižja, krajevno pa je v posameznih lahko grapah višja kot je razglašeno v lavinskem biltenu."
"Že doma se moramo pripraviti na turo. Ves čas, ko smo na poti, opazujmo svet okoli sebe. Narava nas opozarja na nevarnosti, zato jo je dobro tudi poslušat." Dobra in odgovorna priprava na turo že tri desetletja odlikuje Mateja Mejovška, alpinista, turnega smučarja in plezalca. Ob poznavanju terena je preučil nevarnost plazov, vreme. Begunjščica je njegova pogosta smučarska izbira. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko se je s prijatelji, turnimi smučarji, po Šentanskem plazu odpravil na Begunjščico. Kot tretjemu smučarju se je sprožila kloža, plaz ga je odnesel pesto metrov nižje.
"Kadar smučam zahtevne ture z večjo nevarnostjo plazu, vedno uporabljam plazovni nahrbtnik. En, dva tri, me je potegnilo v plaz, s skrajnimi močmi v temi sem potegnil za ročko, da se je balon sprožil. Odločilna je bila prijateljska pomoč, vsi smo bili dobro pripravljeni in opremljeni s plazovnim trojčkom. Ko me je plaz odložil, so videli piko, k sreči so me opazili, reševanje je bilo hitro zaključeno."
"Po poškodbi gležnja sem v bolnici na hitro zbral misli in trenutke ter razmišljal, da bi iskreno opisal, kaj se je zgodilo, kaj sem naredil dobro, kaj slabo, kaj vse te lahko čaka v gorah. V gorah moraš biti vedno previden, nesreča nikoli ne počiva, kljub izkušnjam in znanju nikoli ne veš vsega," je pomembno sporočilo Mateja Mejovška, ki ga je objavil tudi v skupini turnih smučarjev.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov. Za lokalni bilten skrbijo Primož Štamcar, Manca Volk Bahun in Gregor Bahun.
"Ob pol petih vstajamo, pregledamo vse podatke, tudi koroške lavinske službe. V lavinskem biltenu v dveh stavkih nazorno opozorimo na nevarnost proženja snežnih plazov," pojasnjuje Gregor Bahun.
"Turnih smučarjev je tudi zaradi epidemije in zaprtih smučišč vse več. Smučarji s smučišč so postali turni smučarji, ki pa, vsaj tako opažamo, ne uporabljajo lavinskega trojčka. Teh je po naših presojah dobra tretjina. Na Ljubelju, na obeh straneh so oznake, table o nevarnosti snežnih plazov. Nekateri opozorila prezrejo in se nanje požvižgajo, med njimi tudi nekateri starši z otroki, ki odhajajo na sankaške proge. Tudi tam prežijo nevarnosti."
Manca Volk Bahun, ki je plazove v slovenskih Alpah podrobneje raziskovala tudi v doktorski disertaciji, opozarja, da so trenutno najbolj nevarni kložasti plazovi, veliko je tudi napihanega snega.
"Snežni plazovi so vsakoletna nevarnost, letos so nevarnosti tudi v sredogorju. Zelenica je črno območje za snežne plazove. Splošna ocena nevarnosti je lahko nižja, krajevno pa je v posameznih lahko grapah višja kot je razglašeno v lavinskem biltenu."
"Že doma se moramo pripraviti na turo. Ves čas, ko smo na poti, opazujmo svet okoli sebe. Narava nas opozarja na nevarnosti, zato jo je dobro tudi poslušat." Dobra in odgovorna priprava na turo že tri desetletja odlikuje Mateja Mejovška, alpinista, turnega smučarja in plezalca. Ob poznavanju terena je preučil nevarnost plazov, vreme. Begunjščica je njegova pogosta smučarska izbira. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko se je s prijatelji, turnimi smučarji, po Šentanskem plazu odpravil na Begunjščico. Kot tretjemu smučarju se je sprožila kloža, plaz ga je odnesel pesto metrov nižje.
"Kadar smučam zahtevne ture z večjo nevarnostjo plazu, vedno uporabljam plazovni nahrbtnik. En, dva tri, me je potegnilo v plaz, s skrajnimi močmi v temi sem potegnil za ročko, da se je balon sprožil. Odločilna je bila prijateljska pomoč, vsi smo bili dobro pripravljeni in opremljeni s plazovnim trojčkom. Ko me je plaz odložil, so videli piko, k sreči so me opazili, reševanje je bilo hitro zaključeno."
"Po poškodbi gležnja sem v bolnici na hitro zbral misli in trenutke ter razmišljal, da bi iskreno opisal, kaj se je zgodilo, kaj sem naredil dobro, kaj slabo, kaj vse te lahko čaka v gorah. V gorah moraš biti vedno previden, nesreča nikoli ne počiva, kljub izkušnjam in znanju nikoli ne veš vsega," je pomembno sporočilo Mateja Mejovška, ki ga je objavil tudi v skupini turnih smučarjev.
V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.
Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.
Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.
Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)
Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost
V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.
O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču
V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.
Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.
Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.
Neveljaven email naslov
