Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.
Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.
"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.
Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.
V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.
Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Z voditeljico Jolando Lebar smo spremljali prve rezultate referendumskega glasovanja. V studiu so izide pojasnjevali Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo, dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Miro Haček s FDV, nekdanji novinar na RTV Slovenija Boris Bergant in novinar Tomaž Celestina.
Kako razmišlja medicinska sestra Martina Petric iz ljubljanske Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor je nastal pred 50. obletnico prve slovenske avtoceste.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.
Letos umrli tržaški pisatelj Boris Pahor je bil vse življenje povezan s pesnikom Edvardom Kocbekom.Seznanila sta se že pred drugo svetovno vojno, sodelovanje in prijateljstvo pa se je okrepilo po njej. V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani so včeraj pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico priredili véliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku. Simpozij je del raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja. K dogodku so pritegnili posameznike, ki so bili z obema umetnikoma osebno povezani, pa tudi preučevalce njunega dela.
Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra, ki je hkrati spominski dan Maribora se spominjamo razorožitve nemško-avstrijske mestne varnostne straže in dokončnega prevzema oblasti nad Mariborom in slovensko Štajersko. Nekaj o manj znanih zanimivostih iz tistega obdobja ter o priložnostni razstavi je v naslednjem prispevku strnil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov