Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča
Prašiček je po starih običajih in navadah simboliziral bogastvo, srečo, obilje in zadovoljstvo, zato se mu v projektu Črno belo bogastvo s Krškega polja poklonijo na god sv. Antona Puščavnika, tudi prašičkarja, zavetnika živinorejcev namreč, to je 17. januarja goduje, ko so predniki priprošali za njegovo zdravje in dobro rast. Črno beli prašiček je avtohtona slovenska pasma, ki jo danes redijo po celi državi. Predsednica Društva rejcev krškopoljca Martina Ivanšek poudarja, da so uspešni prenovili blagovno znamko in organizirali tečaj predelave mesa.
"Rejci smo povezani v to društvo tako, da ohranjamo našo avtohtono pasmo. Poskušamo jo dobro promovirati in jo spraviti na krožnike v gostinsko ponudbo. S tem, ko pride krožnik s krškopoljcem na mizo, bo marsikdo spoznal, da je edinstven in nekaj posebnega."
Krškopoljski prašiček je tudi pomemben del posavske kulturne dediščine. Tudi Posavski muzej Brežice sodeluje, brska po zgodovini, zbira fotografsko gradivo in zgodbe o krškopoljcu ter seveda tudi stare recepte, po katerih pripravljajo njihove znamenite pujske, ki simbolizirajo blagostanje in srečo.
Projekt Črno belo bogastvo s Krškega polja je sofinanciran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, skupna vrednost je 126 tisoč evrov, potekal pa bo vse do jeseni. Zagnani partnerji verjamejo, da bodo povečali prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohranili pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbudili razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča
Prašiček je po starih običajih in navadah simboliziral bogastvo, srečo, obilje in zadovoljstvo, zato se mu v projektu Črno belo bogastvo s Krškega polja poklonijo na god sv. Antona Puščavnika, tudi prašičkarja, zavetnika živinorejcev namreč, to je 17. januarja goduje, ko so predniki priprošali za njegovo zdravje in dobro rast. Črno beli prašiček je avtohtona slovenska pasma, ki jo danes redijo po celi državi. Predsednica Društva rejcev krškopoljca Martina Ivanšek poudarja, da so uspešni prenovili blagovno znamko in organizirali tečaj predelave mesa.
"Rejci smo povezani v to društvo tako, da ohranjamo našo avtohtono pasmo. Poskušamo jo dobro promovirati in jo spraviti na krožnike v gostinsko ponudbo. S tem, ko pride krožnik s krškopoljcem na mizo, bo marsikdo spoznal, da je edinstven in nekaj posebnega."
Krškopoljski prašiček je tudi pomemben del posavske kulturne dediščine. Tudi Posavski muzej Brežice sodeluje, brska po zgodovini, zbira fotografsko gradivo in zgodbe o krškopoljcu ter seveda tudi stare recepte, po katerih pripravljajo njihove znamenite pujske, ki simbolizirajo blagostanje in srečo.
Projekt Črno belo bogastvo s Krškega polja je sofinanciran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, skupna vrednost je 126 tisoč evrov, potekal pa bo vse do jeseni. Zagnani partnerji verjamejo, da bodo povečali prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohranili pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbudili razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Neveljaven email naslov