Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Kako je, če se v družini rodi gluh otrok?
Izguba sluha je med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega kot na njegovo družino in tudi širšo družbo. Predstavljajmo si, da se v slišeči družini rodi gluh otrok. Starši se z njim ne morejo sporazumevati drugače kot z znakovnim jezikom, ki ga ne poznajo – vsaj sprva ne. Otrok, ki je gluh, pa se ga bo prav tako moral naučiti. Po navadi niso starši tisti, ki bi svojega gluhega otroka naučili znakovnega jezika. Tako imamo družino, ki ima otroka, ki za svoj materni jezik uporablja znakovno govorico, ne jezika svoje matere. Podobno bi morda lahko rekli za gluhe starše, ki imajo slišeče otroke. Tudi tukaj je komunikacija otežena in pogosto so otroci prisiljeni, da že med odraščanjem prevzemajo vloge odraslih, t. j. svojih staršev, ki zaradi komunikacijske oviranosti potrebujejo pomoč.
Dejstvo je, da v preteklosti tem družinam niso posvečali posebne pozornosti. Zato so se v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana tudi ob pomoči Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije povezali z specialistko in terapevtko družinske terapije in profesorico psihologije na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani dr. Andrejo Poljanec.
"Kar me žalosti ob teh otrocih, ki jih spremljamo, je, da številni starši ne zmorejo zbrati poguma in dovolj občutka ter sprejeti odločitve, da se bodo začeli učiti znakovni jezik. S tem otroke in sebe prikrajšajo za veliko bolj poln razvoj, kakor če bi se odločili tako za polžev vsadek kot za znakovni jezik."
Z uveljavitvijo zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 se je njihov položaj sicer v marsičem izboljšal. A marsikateri izziv, ki smo ga omenili na začetku, ostaja. Po besedah Valentina Jenka, sekretarja v Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani, jim je kljub temu kar nekaj vsebin za družine uspelo objaviti na spletnih medijih. Program želijo nadaljevati tudi letos in ga razvijati še naprej.
"Pred časom sem s tolmačko in gluho osebo imel predstavitev znakovnega jezika po šolah. Otroci na vprašanje učiteljice, kdo izmed nas je gluh, nikoli niso prav odgovorili. In s tem smo hoteli povedati, da gre za nevidno invalidnost."
Napovednik filma Jezik enakopravnosti
Vir:YouTube
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Kako je, če se v družini rodi gluh otrok?
Izguba sluha je med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega kot na njegovo družino in tudi širšo družbo. Predstavljajmo si, da se v slišeči družini rodi gluh otrok. Starši se z njim ne morejo sporazumevati drugače kot z znakovnim jezikom, ki ga ne poznajo – vsaj sprva ne. Otrok, ki je gluh, pa se ga bo prav tako moral naučiti. Po navadi niso starši tisti, ki bi svojega gluhega otroka naučili znakovnega jezika. Tako imamo družino, ki ima otroka, ki za svoj materni jezik uporablja znakovno govorico, ne jezika svoje matere. Podobno bi morda lahko rekli za gluhe starše, ki imajo slišeče otroke. Tudi tukaj je komunikacija otežena in pogosto so otroci prisiljeni, da že med odraščanjem prevzemajo vloge odraslih, t. j. svojih staršev, ki zaradi komunikacijske oviranosti potrebujejo pomoč.
Dejstvo je, da v preteklosti tem družinam niso posvečali posebne pozornosti. Zato so se v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana tudi ob pomoči Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije povezali z specialistko in terapevtko družinske terapije in profesorico psihologije na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani dr. Andrejo Poljanec.
"Kar me žalosti ob teh otrocih, ki jih spremljamo, je, da številni starši ne zmorejo zbrati poguma in dovolj občutka ter sprejeti odločitve, da se bodo začeli učiti znakovni jezik. S tem otroke in sebe prikrajšajo za veliko bolj poln razvoj, kakor če bi se odločili tako za polžev vsadek kot za znakovni jezik."
Z uveljavitvijo zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 se je njihov položaj sicer v marsičem izboljšal. A marsikateri izziv, ki smo ga omenili na začetku, ostaja. Po besedah Valentina Jenka, sekretarja v Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani, jim je kljub temu kar nekaj vsebin za družine uspelo objaviti na spletnih medijih. Program želijo nadaljevati tudi letos in ga razvijati še naprej.
"Pred časom sem s tolmačko in gluho osebo imel predstavitev znakovnega jezika po šolah. Otroci na vprašanje učiteljice, kdo izmed nas je gluh, nikoli niso prav odgovorili. In s tem smo hoteli povedati, da gre za nevidno invalidnost."
Napovednik filma Jezik enakopravnosti
Vir:YouTube
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Čeprav je nov Zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel vrsto novosti tudi na področju sobodajalstva, še vedno v fazi usklajevanja, pa v javnosti še pred javno obravnavo povzroča veliko odzivov. Pozitivnih pa tudi negativnih, saj predvideva poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namene preko spletnih platform kot sta Booking in Airbnb. Slednje pa zna biti, opozarjajo predvsem turistični delavci, dvorezen meč, sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za območje Julijskih Alp, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta nenazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V jedrski elektrarni Krško pravkar poteka prvi redni remont v podaljšani obratovalni dobi nuklearke. Prav zato bodo poleg same menjave goriva ter vzdrževanja in posodabljanja opreme preverjali tudi vpliv staranja na komponente in sisteme.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: Pixabay
Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Ena tretjina pasjih možganov je namenjena izključno vonju (kar je 40 krat več kot pri človeku). Zato ni presenetljivo, da so psi tudi odlični iskalci pogrešanih, tako ljudi kot tudi živali. In prav slednjim – pogrešanim živalim, ki jih iščejo psi – se posvečamo v nedeljskem popoldnevu v pogovoru s Sabino Piber, vodjo slovenske enote sicer mednarodnega združenja K9. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t.i. tehniko "trailing" oziroma tehniko sledenja. Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja.
Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov. Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.
Neveljaven email naslov