Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bomo znali umetno inteligenco naučiti spoštovati človekove pravice?

10.02.2021

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet. Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo. Kako do etične umetne inteligence? Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima. Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence. "To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. " "Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. " "Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile." Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir. "Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. " Foto: Pixabay

Današnje rabe umetne inteligence pogosto krčijo svoboščine, posegajo v zasebnost in poglabljajo neenakosti. Evropska unija stavi, da lahko ta trend spremeni.

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo, in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.

Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo na primer srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagata v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.

Kako do etične umetne inteligence?

Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.

Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na Ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.

Škoda je znana, problema se je treba lotiti

"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvati, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "

"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe, ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "

"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."

Ključna bo zakonodaja

Medtem ko etika nudi temeljne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.

"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se še razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "


Aktualna tema

4524 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Bomo znali umetno inteligenco naučiti spoštovati človekove pravice?

10.02.2021

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet. Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo. Kako do etične umetne inteligence? Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima. Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence. "To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. " "Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. " "Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile." Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir. "Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. " Foto: Pixabay

Današnje rabe umetne inteligence pogosto krčijo svoboščine, posegajo v zasebnost in poglabljajo neenakosti. Evropska unija stavi, da lahko ta trend spremeni.

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo, in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.

Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo na primer srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagata v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.

Kako do etične umetne inteligence?

Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.

Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na Ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.

Škoda je znana, problema se je treba lotiti

"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvati, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "

"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe, ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "

"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."

Ključna bo zakonodaja

Medtem ko etika nudi temeljne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.

"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se še razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "


04.12.2020

Kemikalije iz embalaže brez ovir v organizem

Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo


04.12.2020

Rudar Prometej bdi nad Trbovljami

V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja


03.12.2020

Stoletnica rojstva Štefana Faleža

Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.


03.12.2020

"Sprejemanje sočloveka, ne glede na njegove osebne okoliščine, je odraz zrelosti družbe."

3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.


02.12.2020

Projekt Vida: Poziv k poenostavitvi pridobivanja varstvenega dodatka

Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.


02.12.2020

Uvoz poceni mesa iz tujine uničuje slovenske rejce

Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.


02.12.2020

Vojna z mediji

Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije


01.12.2020

Dars je na prvo večjo snežno pošiljko dobro pripravljen

Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.


01.12.2020

Dr. Marko Milosavljević o ukinitvi financiranja STA

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.


30.11.2020

Podnebni sklad

Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.


30.11.2020

Batičev kip Boj z Orjuno v novem sijaju

Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.


30.11.2020

Nagrajenci Društva novinarjev Slovenije

S stanovskimi nagradami Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi projekte in kolege, ki so v zadnjem letu izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Društvo podeli tudi nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu. 


27.11.2020

Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin

Na podlagi iniciative državnega vrha že nekaj časa potekajo priprave in predstavitve osnutkov pokrajinske zakonodaje, vse okoli ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Država je torej v procesu teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. Ustava Republike Slovenije v 143. členu že dolgo določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Z namenom doseganja čim širšega družbenega konsenza pri oblikovanju pokrajin se v tem času zbirajo mnenja, predlogi, pripombe in pobude. Društvo Heraldica Slovenica je med pripravami temeljne pokrajinske ureditve izdelalo izhodišča za njihove simbole. Predsednik društva Aleksander Hribovšek poudarja, da predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja. Krasila je nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi številne slovenske kraje. Več Marko Rozman.


27.11.2020

Noč raziskovalcev vabi z bogatim programom

Vseevropski projekt Noč raziskovalcev si prizadeva na različne načine delo raziskovalcev in raziskovalk približati kar najširšemu krogu zainteresiranih radovednežev. V Sloveniji letos dogodki pod dvema krovnima projektoma. Pod imenom Noč ima svojo moč so združili moči Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Bistra ter še številni drugi. Zajetno ponudbo pa so pripravili tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer program pod naslovom Humanistika, to si ti koordinira Filozofska fakulteta. Na nekatere dogodke se je potrebno tudi prijaviti, ker je število mest omejeno, drugim se preprosto priključite. Pobrskajte malo in ne bo vam žal. V našem prispevku pa smo šest raziskovalcev in raziskovalk povabili, da nam predstavijo svoje delo, povejo, kaj jih navdušuje in kako je videti svet skozi raziskovalna očala.


26.11.2020

Elektrika na Kredarici - da ali ne?

Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.


26.11.2020

"Dobrodelnost te izpolni in ti daje nergijo."

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.


26.11.2020

Nova zvočna knjiga: Lahko noč, otroci!

Že 55 let lahko legendarnemu avizu skladatelja Urbana Kodra in radijski pravljici prisluhnemo prav vsak večer ob 19.45 na našem Prvem programu. Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta je izšla najnovejša izdaja pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na zgoščenki s priloženo pobarvanko: Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj.


26.11.2020

Genij, ki je izumil "brezprostorski" nogomet

Diego Armando Maradona se je rodil v revnem predmestju Buenos Airesa oktobra 1960. Deset dni pred dopolnjenim šestnajstim letom je že zaigral v prvi argentinski ligi. Njegov prvi prestop, leta 1981, iz kluba Argentina Juniors v Boca Juniors je bil vreden milijon funtov. Leto dni pozneje je za petkratno vrednost prestopil k Barceloni, vendar se tam ni znašel. Začel se je spogledovati s kokainom. Dve leti pozneje je prestopil k Napoliju, italijanskemu klubu brez pravega ugleda na evropski ali italijanski sceni, in klub prerodil. V sedmih letih je vse postavil na glavo, prekinil je desetletja dolgo premoč klubov z italijanskega severa, Napoli je prvič in, za zdaj, zadnjič osvajal naslove. Vmes je na svetovnem prvenstvu 1986 z državno reprezentanco osvojil krono svetovnega. Po letu 1991 je njegova zvezda potemnela: kokainska zasvojenost, suspenzi, posledično upadanje forme. Po dokončni upokojitvi leta 1997 je nadaljeval z zlorabo prepovedanih substanc, soočil se je s prekomerno telesno težo, se zapletal v javne in odmevne spore s predsedniki argentinske nogometne zveze, mnoge je razburjal s prijateljevanjem s Fidelom Castrom. In vendar je Maradona ostal Maradona, genij par excellence, nogometaš, ki mu je svetovna javnost na internetnem glasovanju podelila naslov najboljšega nogometaša 20. stoletja. Prejel je neverjetnih 53 odstotkov vseh glasov, pa so glasovali tudi Brazilci, Angleži, navijači Milana in drugi, ki nimajo posebnega razloga, da bi Maradono imeli radi. S čim jih je torej prepričal? - Odgovor se skriva v prispevku, ki ga je ob svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, ko je Maradona vodil aregentinsko reprezentanco kot selektor, pripravil Goran Dekleva. foto: Maradona na ramenih navijačev kluba Boca uniors ob osvojitvi naslova argentinskega državnega prvaka l. 1981 (Wikipedia, javna last)


25.11.2020

Okužbe na delovnih mestih

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.11.2020

Delo od doma ima skrite negativne plati, je pa odlična novica za ekologijo

Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.


Stran 102 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov