Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.
Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.
Kako do etične umetne inteligence?
Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.
Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.
"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "
"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "
"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."
Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.
"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "
Foto: Pixabay
Današnje rabe umetne inteligence pogosto krčijo svoboščine, posegajo v zasebnost in poglabljajo neenakosti. Evropska unija stavi, da lahko ta trend spremeni.
Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo, in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.
Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo na primer srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagata v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.
Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.
Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na Ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.
"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvati, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "
"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe, ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "
"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."
Medtem ko etika nudi temeljne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.
"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se še razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.
Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.
Kako do etične umetne inteligence?
Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.
Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.
"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "
"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "
"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."
Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.
"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "
Foto: Pixabay
Današnje rabe umetne inteligence pogosto krčijo svoboščine, posegajo v zasebnost in poglabljajo neenakosti. Evropska unija stavi, da lahko ta trend spremeni.
Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo, in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet.
Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo na primer srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagata v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo.
Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima.
Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na Ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence.
"To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvati, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. "
"Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe, ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. "
"Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile."
Medtem ko etika nudi temeljne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir.
"Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se še razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. "
Epidemija novega koronavirusa že šesti teden hromi življenje v Sloveniji.Podatki kažejo, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, zalegli. Število okuženih je padlo in ne narašča več. Mnoge zdaj zanima, kakšno bo naše življenje po prvem maju, številni pogledujejo že tudi proti poletnim mesecem. Ali bomo širjenje novega koronavirusa uspeli zaustaviti do poletja? Kdaj ne bo novih primerov okužb? Ali lahko pričakujemo drugi val koronavirusne bolezni v Sloveniji? Kaj kažejo matematični modeli in kaj pravijo strokovnjaki v prispevku Iztoka Konca. Pred mikrofon je povabil matematika prof. Janeza Žiberta, fizika prof. Matjaža Perca in infektologa prof. Andreja Trampuža. Foto: Janez Žibert
"Če pa oblast ne bo ustrezno reagirala imamo resen problem. Potem bosta pod vprašajem legitimnost in kredibilnost oblasti in vprašanje, do kod seže trgovanje z vplivom, ko gre za nakupe zaščitne opreme. Velika sreča pri vsem skupaj pa je, da se je našel nekdo, ki je bil o tem pripravljen spregovoriti, se izpostaviti in tudi pridobiti dokaze. Ko govorimo o korupcijskih kaznivih dejanjih je to velika redkost."
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev posebno pozornost posveča katalonski literaturi ter na spletu predstavlja dela katalonskih avtorjev, prevedena v slovenščino. 23. april je sicer v Kataloniji prav poseben praznik, ko na god svetega Jurija, dan knjig in vrtnic, več kot milijon ljudi kupuje knjige, avtorji pa jih podpisujejo in pripravljajo predstavitve. Letos zaradi koronavirusa dogodkov na ulici ni, praznik pa se obeležuje virutalno. Prispevek Špele Novak.
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Pravljice nam na Prvem že 55 let lepšajo dneve. Tudi vam, kajne? Pošljite nam sporočilo, v katerem preberete del svoje najljubše pravljice. Objavili ga bomo na Prvem.
Minister za zdravje Tomaž Gantar po neuspelem dogovoru o selitvi 40 okuženih stanovalcev doma za starejše v ptujsko bolnišnico išče novo rešitev, zavrnitev bolnikov iz ljutomerskega doma pa v javnosti zbuja precejšnje začudenje, če ne celo ogorčenje. Predsednik državne etične komisije Božidar Voljč opozarja, da je bolnišnica dolžna sprejeti bolnike, če ima prostor in strokovne zmogljivosti, hkrati je to tudi izkaz zaupanja, da je bila ptujska bolnišnica izbrana, sicer pa vse kolege, tudi tiste na Ptuju poziva: Pojdimo naprej! Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Po širitvi koronavirusa so se trgale dobaviteljske verige, mnogi globalni trgi so se zrušili zaradi ustavitve dejavnosti, včeraj pa je strmoglavil tudi glavni energent – nafta, tokrat ameriška. Za 30% se je znižala tudi cena nafte brent. Že desetletje, odkar so Združene države Amerike odkrile nafto v skrilavcu, ki jo pridobivajo s hidravličnim vrtanjem, je črnega zlata na svetu dovolj. V zadnjem času je težava celo, da ga je preveč. Prodaja soda zahodnoteksaške nafte z majskim dobavnim rokom se je včeraj končala tako, da so trgovci plačevali kupcem namesto obratno. Nov udarec za ZDA torej. Kaj to pomeni zanje, za preostali svet in navsezadnje za nas? Odgovarjata poznavalca razmer in trgov Aleš Lokar in Kruno Abramovič.
Včeraj je stekla raziskava, s katero naj bi ugotovili, koliko je pri nas dejansko okuženih ljudi, pa tudi, koliko se jih je z novim koronavirusom srečalo, a niso zboleli. Konec prejšnjega tedna je vabilo prejelo 3000 naključno izbranih naslovnikov iz vseh regij in starostnih skupin, v klicnem centru pa so doslej prejeli le nekaj zavrnitev. Včeraj sta šli na teren jemat brise in krvne vzorce prvi dve od desetih ekip, rezultati prve tovrstne raziskave na svetu pa naj bi bili znani do konca tega meseca. Z enim od naključno izbranih naslovnikov se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Kot lahko vidimo se Evropa z počasnim umirjanjem širjenja bolezni Covid 19 prav tako počasi in postopno loteva rahljanja nekaterih najbolj strogih ukrepov, sprejetih ob izbuhu pred dobrim mesecem. Intenzivnost je sicer različna od države do države. Tudi v Sloveniji je vlada omilila ali napovedala odpravo nekaterih omejitev, včeraj so spet zaživele posamezne storitvene dejavnosti, odprtje drugih je napovedano za po prvem maju. Medtem poštne, bančne, zavarovalniške, upravno-administrativne in podobne dejavnosti sicer delujejo ves ta čas, vendar v zelo omejenem obsegu, nekatere poslovalnice sploh ne. Tiste, ki so odprte, delajo krajši čas, opravljajo le najnujnejše storitve, sicer pa večinoma brezkontaktno, prek spleta. Te dni nas je poklical poslušalec in povedal, da ima težavo, za katero ne ve, kako naj jo razreši. Dobil je pomembno priporočeno pisemsko pošiljko. Poštar mu je pustil obvestilo, da jo lahko dvigne v bližnji poštni poslovalnici, ki pa dela od 9-ih do 15-ih, ko je on v službi, ki je ne more zapustiti, niti ne more dobiti dopusta. Prav tako nima nikogar, ki bi ga lahko poslal, da mu pošiljko dvigne. Je pa v njej pomemben dokument, ki ga nujno potrebuje…. Preverili smo, kako poteka poslovanje omenjenih institucij v teh razmerah, kako so se ljudje prilagodili novemu načinu dela, kakšne so še vedno težave in ali morda načrtujejo kakršnekoli spremembe v svojem delu, da bi – seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in omejitev, ki iz tega izhajajo – državljanom vendarle vsaj nekoliko olajšale poslovanje z njimi. Več Drago Balažič in Marko Rozman.
Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Kako te predloge komentirajo v Slovenskem zavarovalnem združenju, pojasnjuje direktorica mag. Maja Krumberger.
Urgenca Splošne bolnišnice Jesenice je bila v času epidemije zaradi ukrepov in omejevanja gibanja manj obremenjena, zdravniki obravnavajo manj poškodb, več pa je bilo težjih primerov. Nekateri pacienti so se morda tudi zaradi razmer prepozno odločili za obisk pri zdravniku. Od 13. marca do 15. aprila letos jo je obiskalo tisoč 600 pacientov, kar je polovico manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjih dneh pa se število obiskov postopno zvišuje. Vodja jeseniškega urgentnega centra dr. Robert Carotta v pogovoru z Aljano Jocif ugotavlja, da statistični kazalniki potrjujejo manjši obisk pacientov med epidemijo.
Medtem ko je drugi sklop vladnih ukrepov v zaključni fazi, vseh sedem sindikalnih central vnovič poziva vlado naj jih vključi v pripravo ter vzpostavi socialni dialog z delovanjem Ekonomsko socialnega sveta. Po srečanju s predsednikom vlade v začetku meseca nam je bilo obljubljeno, da bomo socialni partnerji povabljeni v pripravo novega paketa razlagajo sindikati. Izostanku socialnega dialoga v prvem paketu je po besedah vlade namreč botrovala hitrost priprave – a sindikati so znova razočarani.
Sara Svensson je v Ljubljani dokončala študij muzikologije, potem pa se je predala oboi in odšla na študij v Gradec in nato še je v Göteborg. V Göteborgu zdaj tudi živi in ustvarja. Posveča se predvsem interpretiranju sodobne glasbe in je članica ansambla Mimitabu. Poleg komorne glasbe aktivno sodeluje v različnih orkestrih in poučuje oboo. Pogovor s Saro Svensson je tekel o trenutnih razmerah na Švedskem, o koncertnem dogajanju in ukrepih švedskega Ministrstva za šport in kulturo.
Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, kasneje je bil nekajkrat dopolnjen, poskus celovite prenove pred desetimi leti pa ni uspel. Ko je nastopila nova vlada, je predlog, ki naj bi posodobil zastareli medijski zakon, na ministrstvu za kulturo pa je nastajal eno leto, obstal tik pred začetkom zakonodajnega postopka. Z ministrstva za kulturo so na naše vprašanje, kaj se bo dogajalo z medijsko zakonodajo, tudi z že napisanim predlogom novele Zakona o medijih, odgovorili, da je predlog novele »v zaključni fazi priprave«. To je zaenkrat vse, kar nam je uspelo izvedeti. Spremembe zakona o medijih, ki jih je v novelo zajela prejšnja ekipa ministrstva, so bile strokovno pripravljene in široko usklajene, je povedala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina, sicer strokovnjakinja za medijske politike. Poklicala jo je Tatjana Pirc.
Jutranji pogovor z Jankom Petrovcem, dopisnikom iz Rima.
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Na Univerzi v Ljubljani po mesecu dni študija na daljavo ugotavljajo, da visokošolski učitelji izvajajo od 80 do 85 odstotkov študijskih dejavnosti. V obdobju karantene je približno njenih 120 študentov uspešno zagovarjalo zaključno delo, diplomsko ali magistrsko delo, tudi doktorsko disertacijo.
Neveljaven email naslov