Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V katerem jeziku komunicirate s svojim avtomobilom?

11.02.2021

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.

Kar polovica od desetih najbolj prodajanih avtomobilov na slovenskem trgu ne govori slovensko.

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.

Blaž Poženel (AMZS): Kljub temu, da Slovenci sodimo v zgornjo četrtino narodov EU po znanju tujih jezikov, je anketa pokazala, da si kar 91% voznikov želi, da bi imeli avtomobili, ki jih vozijo, izbirnike v slovenščini.

Kot so ugotovili pri AMZS, slovensko razumejo avtomobili znamk Volkswagen, Renault in Škoda na prvih treh mestih, avtomobili znamk Hyundai in Peugeot na četrtem in petem mestu ne znajo slovensko, Dacia na šestem mestu razume slovensko, Kia na sedmem mestu pa ne. Nissan na 8. mestu najbolje prodajanih avtomobilskih znamk razume slovensko, avtomobili znamk Citroen in Toyota na devetem in desetem mestu pa ne razumejo slovenščine.

Boštjan Okorn (ZPS): Videti je, da ni nobenega pravila, po katerem bi lahko uganili, kateri avtomobili govorijo slovensko in kateri ne. Slovensko govori čisto butična znamka avtomobila, ki je v Sloveniji prodajo le za vzorec, po drugi strani pa jih med desetimi najbolj prodajanimi znamkami kar pet ne govori slovensko. To pomeni, da ni denar tisti, ki predstavlja problem.

 

 

 

 


Aktualna tema

4521 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

V katerem jeziku komunicirate s svojim avtomobilom?

11.02.2021

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.

Kar polovica od desetih najbolj prodajanih avtomobilov na slovenskem trgu ne govori slovensko.

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.

Blaž Poženel (AMZS): Kljub temu, da Slovenci sodimo v zgornjo četrtino narodov EU po znanju tujih jezikov, je anketa pokazala, da si kar 91% voznikov želi, da bi imeli avtomobili, ki jih vozijo, izbirnike v slovenščini.

Kot so ugotovili pri AMZS, slovensko razumejo avtomobili znamk Volkswagen, Renault in Škoda na prvih treh mestih, avtomobili znamk Hyundai in Peugeot na četrtem in petem mestu ne znajo slovensko, Dacia na šestem mestu razume slovensko, Kia na sedmem mestu pa ne. Nissan na 8. mestu najbolje prodajanih avtomobilskih znamk razume slovensko, avtomobili znamk Citroen in Toyota na devetem in desetem mestu pa ne razumejo slovenščine.

Boštjan Okorn (ZPS): Videti je, da ni nobenega pravila, po katerem bi lahko uganili, kateri avtomobili govorijo slovensko in kateri ne. Slovensko govori čisto butična znamka avtomobila, ki je v Sloveniji prodajo le za vzorec, po drugi strani pa jih med desetimi najbolj prodajanimi znamkami kar pet ne govori slovensko. To pomeni, da ni denar tisti, ki predstavlja problem.

 

 

 

 


29.05.2020

Tomaž Deželan: Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas

Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:


27.05.2020

Taksi službe brez dela

Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.


27.05.2020

Domovi za starejše spet sprejemajo nove stanovalce

Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.


26.05.2020

Gospodarsko razpoloženje se je maja rahlo izboljšalo

Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.


26.05.2020

Dividende med izplačili in zadržanjem

Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.


26.05.2020

Italijanski turistični trg povsem ustavljen

Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.


26.05.2020

Ljubica Marjanovič Umek: V šole bi se morali čim prej vrniti vsi otroci

Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić


25.05.2020

Vsak gozd ima lastnika!

Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.


24.05.2020

13% Slovenije pokrivajo naravni parki

24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.


22.05.2020

Prvi mobilni servis

Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.


22.05.2020

Posledice virusa: že marca 100-odstotni upad prihodkov

Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.


22.05.2020

Prof. dr. Jure Leskovec in Ameriško slovenska izobraževalna fundacija v času pandemije

Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.


21.05.2020

Kulturniki: “Kuponi tudi za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig!”

Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.


21.05.2020

3D model idrijskih klavž

Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.


21.05.2020

Goran Forbici pogovor

Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.


20.05.2020

Nova odkritja v Predjamskem jamskem sistemu

Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.


21.05.2020

Dvojezični sladoled

V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.


19.05.2020

Na Hrvaškem bodo volili nov Sabor

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.05.2020

Z bonom v hotel

V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.


19.05.2020

Pogovor z ministrom Vrtovcem

Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.


Stran 118 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov