Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Po novejših podatkih raziskave o poslušanosti radio posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15. in 85. letom starosti
V teh dneh, 13. februarja, obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga je razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki?
Danijel Vrbec iz Službe za programski kontroling RTV Slovenija poudarja, da po novejših podatkih raziskave o poslušanosti podjetja Mediana (Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let) posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15 in 85. letom starosti.
"Za osrednji radijski termin, ko posluša radio največ ljudi veljata jutranji in pa dopoldanski čas, ko radio posluša vsak dan v povprečju tudi 30 % Slovencev – do poznega popoldneva se to število poslušalcev že prepolovi. Se pravi, da veliko ljudi posluša radio na poti v službo in tudi na delovnem mestu. S tega vidika bi pričakovali, da bo v obdobju koronavirusa in ukrepov, v skladu s katerimi je večje število Slovencev ostalo doma, poslušanost na račun televizije in spleta padla, vendar tega Medianina raziskava ne potrjuje. Poslušanost Radia je bila v jutranjem in dopoldanskem času v letu 2020 višja kot v prejšnjih dveh letih. Poslušanje radia je navada, ki so jo ljudje zadržali kljub temu, da so številni delali od doma."
Ob tem lahko izpostavimo predvsem, da se je v času koronavirusa pokazal pomen javnega RTV servisa, saj podatki vedno znova kažejo, da številni ljudje v času izrednih razmer najbolj zaupajo prav javnemu mediju. Vrbec dodaja:
"Raziskava, ki jo je v prvem valu za RTV Slovenija izvedlo podjetje Mediana (Mediana, april 2020, velikost vzorca: 702, starost: nad 15 let), je pokazala, da zadovoljstvo rednih uporabnikov vsebin RTV Slovenija presega 80 % na vseh treh platformah (televizija, radio in splet), pri čemer je s posredovanjem informacij na prvih dveh nacionalnih radijskih programih zadovoljnih preko 85 % vprašanih."
Po zadnjih podatkih dostopa do informacij preko spleta dobrih 1,1 milijona Slovencev. Gre za trend vztrajno raste (vir: MOSS). Prav tako trenutno raste doseg televizije, ki jo vsak dan v povprečju spremlja blizu 1,5 milijona Slovencev (vir: AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta). Radio pa po zadnjih podatkih spremlja blizu 1,3 milijona Slovencev (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let). Tako da, ja, Radio je še vedno zelo pomemben akter na medijskem trgu.
Podatki poslušanosti potrjujejo, da mnogi še vedno dobijo oz. iščejo prvo informacijo preko radia, saj poslušanost programov Radia Slovenija v času koronavirusa raste – po raziskavi Mediana RM več kot 56.000 novih dnevnih poslušalcev glede na leto 2018. Prav tako njihov pomen na medijskem trgu, saj po raziskavi Radiometrija (Media Pool, velikost vzorca cca. 7.500 posameznikov mesečno, starost 10-75 let) vsak teden posluša programe Radia Slovenija celo več kot 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.
Radio Prvi je v letu 2020 dosegel največjo rast dnevnega dosega med vsemi slovenskimi radijskimi programi ter hkrati tako dosegel tudi svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Poleg tega je bil Val 202 več kot pol leta 2020 najbolje poslušani radijski program v Sloveniji in je prav tako dosegel svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Enak desetletni rekord je dosegel tudi Ars, močno pa sta se svojim rekordnim dosegom približala tudi Radio Koper in Radio Maribor (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let).
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Po novejših podatkih raziskave o poslušanosti radio posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15. in 85. letom starosti
V teh dneh, 13. februarja, obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga je razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki?
Danijel Vrbec iz Službe za programski kontroling RTV Slovenija poudarja, da po novejših podatkih raziskave o poslušanosti podjetja Mediana (Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let) posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15 in 85. letom starosti.
"Za osrednji radijski termin, ko posluša radio največ ljudi veljata jutranji in pa dopoldanski čas, ko radio posluša vsak dan v povprečju tudi 30 % Slovencev – do poznega popoldneva se to število poslušalcev že prepolovi. Se pravi, da veliko ljudi posluša radio na poti v službo in tudi na delovnem mestu. S tega vidika bi pričakovali, da bo v obdobju koronavirusa in ukrepov, v skladu s katerimi je večje število Slovencev ostalo doma, poslušanost na račun televizije in spleta padla, vendar tega Medianina raziskava ne potrjuje. Poslušanost Radia je bila v jutranjem in dopoldanskem času v letu 2020 višja kot v prejšnjih dveh letih. Poslušanje radia je navada, ki so jo ljudje zadržali kljub temu, da so številni delali od doma."
Ob tem lahko izpostavimo predvsem, da se je v času koronavirusa pokazal pomen javnega RTV servisa, saj podatki vedno znova kažejo, da številni ljudje v času izrednih razmer najbolj zaupajo prav javnemu mediju. Vrbec dodaja:
"Raziskava, ki jo je v prvem valu za RTV Slovenija izvedlo podjetje Mediana (Mediana, april 2020, velikost vzorca: 702, starost: nad 15 let), je pokazala, da zadovoljstvo rednih uporabnikov vsebin RTV Slovenija presega 80 % na vseh treh platformah (televizija, radio in splet), pri čemer je s posredovanjem informacij na prvih dveh nacionalnih radijskih programih zadovoljnih preko 85 % vprašanih."
Po zadnjih podatkih dostopa do informacij preko spleta dobrih 1,1 milijona Slovencev. Gre za trend vztrajno raste (vir: MOSS). Prav tako trenutno raste doseg televizije, ki jo vsak dan v povprečju spremlja blizu 1,5 milijona Slovencev (vir: AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta). Radio pa po zadnjih podatkih spremlja blizu 1,3 milijona Slovencev (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let). Tako da, ja, Radio je še vedno zelo pomemben akter na medijskem trgu.
Podatki poslušanosti potrjujejo, da mnogi še vedno dobijo oz. iščejo prvo informacijo preko radia, saj poslušanost programov Radia Slovenija v času koronavirusa raste – po raziskavi Mediana RM več kot 56.000 novih dnevnih poslušalcev glede na leto 2018. Prav tako njihov pomen na medijskem trgu, saj po raziskavi Radiometrija (Media Pool, velikost vzorca cca. 7.500 posameznikov mesečno, starost 10-75 let) vsak teden posluša programe Radia Slovenija celo več kot 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.
Radio Prvi je v letu 2020 dosegel največjo rast dnevnega dosega med vsemi slovenskimi radijskimi programi ter hkrati tako dosegel tudi svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Poleg tega je bil Val 202 več kot pol leta 2020 najbolje poslušani radijski program v Sloveniji in je prav tako dosegel svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Enak desetletni rekord je dosegel tudi Ars, močno pa sta se svojim rekordnim dosegom približala tudi Radio Koper in Radio Maribor (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let).
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov