Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc.dr.Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.
Ustavno sodišče razveljavilo starostno omejitev
Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve ob biomedicinski pomoči le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc. dr. Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.
V Sloveniji te postopke izvajajo trije centri, v ljubljanskem opravijo od 1100 do 1400 ciklov letno, povprečna uspešnost je 30-odstotna na prenos zarodka, delež živorodnosti pa 25–30-odstoten na prenos zarodka.
"Seveda se uspešnost postopkov zelo razlikuje glede na starost ženske. Mlajša ko je ženska, uspešnejši so ti postopki, pri starosti 40 ali več pa so slabše uspešni ... Starostna omejitev 43 let je bila postavljena glede na raziskave, ki so jih naredili v velikih svetovnih centrih, pa tudi v Sloveniji. Stopnja živorojenih otrok pri starosti matere 42 let znaša od pet do osem odstotkov na prenos zarodka, pri starosti 44 let le še dva odstotka, pri starosti 45 let ali več pa le do slabega enega odstotka. Zviša se tudi odstotek spontanih splavov."
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc.dr.Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.
Ustavno sodišče razveljavilo starostno omejitev
Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve ob biomedicinski pomoči le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc. dr. Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.
V Sloveniji te postopke izvajajo trije centri, v ljubljanskem opravijo od 1100 do 1400 ciklov letno, povprečna uspešnost je 30-odstotna na prenos zarodka, delež živorodnosti pa 25–30-odstoten na prenos zarodka.
"Seveda se uspešnost postopkov zelo razlikuje glede na starost ženske. Mlajša ko je ženska, uspešnejši so ti postopki, pri starosti 40 ali več pa so slabše uspešni ... Starostna omejitev 43 let je bila postavljena glede na raziskave, ki so jih naredili v velikih svetovnih centrih, pa tudi v Sloveniji. Stopnja živorojenih otrok pri starosti matere 42 let znaša od pet do osem odstotkov na prenos zarodka, pri starosti 44 let le še dva odstotka, pri starosti 45 let ali več pa le do slabega enega odstotka. Zviša se tudi odstotek spontanih splavov."
September je mesec demence, ki je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. V svetu vsake tri sekunde zboli en človek. V Sloveniji je po podatkih, ki so na voljo, 33 tisoč ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so strokovne ocene, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Prav zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta se zavezala k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin. Ali bo Korejski polotok res postal dežela miru? O tem smo se pogovarjali z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poteka posvet Dostopnejše tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom. Posvet je organiziran v okviru mednarodnega tedna gluhih, ki bo zadnji teden v septembru, različne aktivnosti pa potekajo že zdaj z namenom boljšega vključevanje gluhih v družbo. Petra Medved se je pred posvetom pogovarjala s tremi gosti o tem, kakšna je dostopnosti do informacij v Sloveniji za osebe z okvaro sluha.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Neveljaven email naslov