Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O seznamih bralnih gradiv za osnovnošolce

04.03.2021

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.

Kaj se je zgodilo z nekdanjimi priporočilnimi seznami za domače branje in kako zbrati najboljše iz nacionalne in svetovne zakladnice?

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank –, se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu Youtube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem:

– dr. Boža Krakar Vogel, zaslužna profesorica za didaktiko književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je tudi članica predmetne skupine za slovenščino pri Zavodu RS za šolstvo:

Ostalo je samo še štiri ali pet zares obveznih besedil avtorjev, kot so Prešeren, Vodnik, Menart, Grafenauer za 8. razred. Ne vem, ali je v katero izmed beril uvrščem Dnevnik Ane Frank, kar pa seveda ni odvisno od učnega načrta, ker učni načrt pušča proste roke. Podpiram branje knjige Dnevnik Ane Frank iz različnih razlogov, sama pa se bom tudi zavzemala, da takšna besedila uvrstijo na priporočen seznam.

– dr. Igor Saksida, slovenski literarni zgodovinar, ki se strokovno ukvarja predvsem s slovensko mladinsko književnostjo, sicer redni profesor za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani:

Književnost v šole vstopa prek kakovostnih beril in avtorji kakovostnih beril se natančno zavedajo, da je otroke treba seznanjati s t. i. literarnim kanonom in ta vrsta se v berilih najde. Jaz zagovarjam raznovrstnost. Književnost je čudovito lep mozaik različnih sporočil. Tako da izhajam iz temeljne predpostavke, iz zaupanja učiteljem, ki so navsezadnje strokovno kompetentni bralci.

– Nives Mohorčič Lipanje, učiteljica slovenščine na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani:

Pri nas smo te priporočilne sezname vedno jemali kot priporočilne. Sicer pa so seznam knjig, ki so jih otroci prebrali doma, učiteljice sestavile same. Izhajale smo iz izkušenj, upoštevajoč izbire učencev in vključujoč standarde in cilje v učnem načrtu.

– dr. Dragica Haramija, redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru, njeno osrednje raziskovalno in umetniško področje je literarna zgodovina slovenske otroške in mladinske književnosti. Napisala je tudi delo Holokavst skozi otroške oči:


Aktualna tema

4507 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

O seznamih bralnih gradiv za osnovnošolce

04.03.2021

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.

Kaj se je zgodilo z nekdanjimi priporočilnimi seznami za domače branje in kako zbrati najboljše iz nacionalne in svetovne zakladnice?

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank –, se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu Youtube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem:

– dr. Boža Krakar Vogel, zaslužna profesorica za didaktiko književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je tudi članica predmetne skupine za slovenščino pri Zavodu RS za šolstvo:

Ostalo je samo še štiri ali pet zares obveznih besedil avtorjev, kot so Prešeren, Vodnik, Menart, Grafenauer za 8. razred. Ne vem, ali je v katero izmed beril uvrščem Dnevnik Ane Frank, kar pa seveda ni odvisno od učnega načrta, ker učni načrt pušča proste roke. Podpiram branje knjige Dnevnik Ane Frank iz različnih razlogov, sama pa se bom tudi zavzemala, da takšna besedila uvrstijo na priporočen seznam.

– dr. Igor Saksida, slovenski literarni zgodovinar, ki se strokovno ukvarja predvsem s slovensko mladinsko književnostjo, sicer redni profesor za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani:

Književnost v šole vstopa prek kakovostnih beril in avtorji kakovostnih beril se natančno zavedajo, da je otroke treba seznanjati s t. i. literarnim kanonom in ta vrsta se v berilih najde. Jaz zagovarjam raznovrstnost. Književnost je čudovito lep mozaik različnih sporočil. Tako da izhajam iz temeljne predpostavke, iz zaupanja učiteljem, ki so navsezadnje strokovno kompetentni bralci.

– Nives Mohorčič Lipanje, učiteljica slovenščine na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani:

Pri nas smo te priporočilne sezname vedno jemali kot priporočilne. Sicer pa so seznam knjig, ki so jih otroci prebrali doma, učiteljice sestavile same. Izhajale smo iz izkušenj, upoštevajoč izbire učencev in vključujoč standarde in cilje v učnem načrtu.

– dr. Dragica Haramija, redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru, njeno osrednje raziskovalno in umetniško področje je literarna zgodovina slovenske otroške in mladinske književnosti. Napisala je tudi delo Holokavst skozi otroške oči:


19.05.2023

Maturanti vnovič zaplesali četvorko in se poslovili od srednješolskih klopi

Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.


18.05.2023

Minister obljublja zakon o psihoterapiji do konca leta, v stroki skeptični

Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.


17.05.2023

Upodatkovanje družbe

Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.


17.05.2023

Karta Geohazard pomoč pri izogibanju plazovom

Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.


16.05.2023

Velik padec bralne pismenosti slovenskih četrtošolcev

Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.


16.05.2023

Med delodajalci poteka bitka za kadre

Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.


16.05.2023

Alex Sipiagin

Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.


15.05.2023

Utrip iz zakulisja preizborov Festivala slovenskega šansona 2023

Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.


15.05.2023

Družbe vedno znova postavljajo ovire za svobodno izražanje mnenj

Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo


14.05.2023

Sandi Červek, akademski slikar in nagrajenec Prešernovega sklada

Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.


12.05.2023

Kaj smo se naučili iz nesreče v Melaminu?

Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.


12.05.2023

Kako uporabljati umetno inteligenco v preiskovalne namene?

V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.


10.05.2023

Polni zagona kolesarimo v službo

Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.


08.05.2023

Vse, kar delamo, delamo iz srca

8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."


06.05.2023

O šansonu ob Festivalu slovenskega šansona

Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.


05.05.2023

Poznavalec zgodovine britanske monarhije Tomaž Gerden pred kronanjem Karla III.

Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.


05.05.2023

Nov strelski pohod v Srbiji

V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.


04.05.2023

Ne čudite se otrokom. Problem smo odrasli.

Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.


03.05.2023

Mladostnik z očetovim orožjem v beograjski osnovni šoli povzročil nepopisno tragedijo

Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.


03.05.2023

Novinarji bi zaradi slabih pogojev dela zamenjali poklic

Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.


Stran 35 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov