Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn
Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:
"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."
Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:
"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."
Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn
Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:
"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."
Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:
"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."
Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.
Karmen Švegl iz Carigrada o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu in o turških televizijskih nadaljevankah, ki so osvojile svet.
Le še nekaj ur je do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ker sta obe strani potrdili izstopni dogovor, večjih sprememb vsaj do konca tega leta v odnosih ne bo. O tem smo se pogovarjali z britansko veleposlanico v Sloveniji.
Širjenje novega koronavirusa že vpliva tudi na gospodarstvo, pa ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu. Tudi slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, na nove razmere niso imuna, proizvodnja in poslovanje sta marsikje ustavljena. Pred kratkim se je s Kitajske vrnil Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki je z lastnim naprednim mednarodnim telekomunikacijskim omrežjem prisotno tudi na Kitajskem in Filipinih, v Hong Kongu, Vietnamu in Singapurju. In čeprav je Šanghaj, kjer je njihovo kitajsko predstavništvo, okoli 800 kilometrov oddaljeno od žarišča epidemije v Vuhanu, se je že pred njegovim odhodom tudi tam čutilo prve vplive na poslovanje. O pogledu slovenskega podjetnika na dogajanje na Kitajskem in posledicah, ki bodo sledile, se je z Andrejem Boštjančičem pogovarjala Andreja Čokl.
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Na ministrstvu za obrambo in pri Slovenski vojski so se konec tedna mudili inšpektorji zveze Nato. Njihovo oceno na obrambnem ministrstvu pričakujejo marca.
Lepo vreme in razmere spodbujajo ljubitelje gora, med njimi so tudi turni smučarji, alpinistični pristopniki. Nekateri obiskovalci gora na zimske vzpone niso dobro pripravljeni, bodisi niso dobro načrtovali ture, morda je nesreči botrovala utrujenost, iz doline so razmere videti povsem drugačne kot je potem v gorah.
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Neveljaven email naslov