Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ivan Gale: Čutiš, da si marsikje moteč. Doživiš marsikaj, tudi pljunek, grozilno pismo v nabiralniku, žalitev na ulici.
Ivan Gale, ki se ga je prijel naziv najbolj znani slovenski žvižgač, je z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja, ki ga vodi Andrijana Bergant, soustanovitelj Centra. Namen Centra za zaščito žvižgačev, ki se bo primarno financiral prek donacij, sledili pa bodo tudi razpisom, bo zaščita žvižgačev in ponujanje konkretne pomoči: pravne, finančne, psihološke, včasih je potrebno tudi fizično varovanje.
"Potrebuješ širok nabor pravnih znanj, saj so tisti, ki jih razkrivaš, pripravljeni storiti vse, da se zaščitijo. Veliko žvižgačev sem spoznal v zadnjem času, se pogovarjal z njimi, vem, da stiske, še posebno če gre za izgubo zaposlitve, privedejo tudi do razmišljanj o samomoru ali pa do tega dejansko pride," pravi Ivan Gale, sicer pravnik po izobrazbi, ki je zaradi razkritij afere kupovanja zaščitne opreme izgubil zaposlitev.
V EU je bila 7. 10. 2019 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. V dveh letih naj bi jo države članice uskladile s svojo zakonodajo. Večina držav se pripravlja na uresničitev te direktive.
Pred kratkim je Slovaška imenovala predstojnico posebnega organa, ki bo deloval za zaščito žvižgačev. Ni pa videti, da bi se na to pripravljali tudi v Sloveniji, pravi Andrijana Bergant in dodaja:
"Želimo ozaveščati okolje, kdo je žvižgač, želimo vzpostaviti strokovni pristop kot protiutež politizacije funkcije žvižgačev. Če bo treba postaviti ločnico, bo o tem, kdo je žvižgač in kdo ne, odločal odbor strokovnjakov oziroma uglednih posameznikov slovenske družbe."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ivan Gale: Čutiš, da si marsikje moteč. Doživiš marsikaj, tudi pljunek, grozilno pismo v nabiralniku, žalitev na ulici.
Ivan Gale, ki se ga je prijel naziv najbolj znani slovenski žvižgač, je z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja, ki ga vodi Andrijana Bergant, soustanovitelj Centra. Namen Centra za zaščito žvižgačev, ki se bo primarno financiral prek donacij, sledili pa bodo tudi razpisom, bo zaščita žvižgačev in ponujanje konkretne pomoči: pravne, finančne, psihološke, včasih je potrebno tudi fizično varovanje.
"Potrebuješ širok nabor pravnih znanj, saj so tisti, ki jih razkrivaš, pripravljeni storiti vse, da se zaščitijo. Veliko žvižgačev sem spoznal v zadnjem času, se pogovarjal z njimi, vem, da stiske, še posebno če gre za izgubo zaposlitve, privedejo tudi do razmišljanj o samomoru ali pa do tega dejansko pride," pravi Ivan Gale, sicer pravnik po izobrazbi, ki je zaradi razkritij afere kupovanja zaščitne opreme izgubil zaposlitev.
V EU je bila 7. 10. 2019 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. V dveh letih naj bi jo države članice uskladile s svojo zakonodajo. Večina držav se pripravlja na uresničitev te direktive.
Pred kratkim je Slovaška imenovala predstojnico posebnega organa, ki bo deloval za zaščito žvižgačev. Ni pa videti, da bi se na to pripravljali tudi v Sloveniji, pravi Andrijana Bergant in dodaja:
"Želimo ozaveščati okolje, kdo je žvižgač, želimo vzpostaviti strokovni pristop kot protiutež politizacije funkcije žvižgačev. Če bo treba postaviti ločnico, bo o tem, kdo je žvižgač in kdo ne, odločal odbor strokovnjakov oziroma uglednih posameznikov slovenske družbe."
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in v Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.
Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.
Neveljaven email naslov