Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ivan Gale: Čutiš, da si marsikje moteč. Doživiš marsikaj, tudi pljunek, grozilno pismo v nabiralniku, žalitev na ulici.
Ivan Gale, ki se ga je prijel naziv najbolj znani slovenski žvižgač, je z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja, ki ga vodi Andrijana Bergant, soustanovitelj Centra. Namen Centra za zaščito žvižgačev, ki se bo primarno financiral prek donacij, sledili pa bodo tudi razpisom, bo zaščita žvižgačev in ponujanje konkretne pomoči: pravne, finančne, psihološke, včasih je potrebno tudi fizično varovanje.
"Potrebuješ širok nabor pravnih znanj, saj so tisti, ki jih razkrivaš, pripravljeni storiti vse, da se zaščitijo. Veliko žvižgačev sem spoznal v zadnjem času, se pogovarjal z njimi, vem, da stiske, še posebno če gre za izgubo zaposlitve, privedejo tudi do razmišljanj o samomoru ali pa do tega dejansko pride," pravi Ivan Gale, sicer pravnik po izobrazbi, ki je zaradi razkritij afere kupovanja zaščitne opreme izgubil zaposlitev.
V EU je bila 7. 10. 2019 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. V dveh letih naj bi jo države članice uskladile s svojo zakonodajo. Večina držav se pripravlja na uresničitev te direktive.
Pred kratkim je Slovaška imenovala predstojnico posebnega organa, ki bo deloval za zaščito žvižgačev. Ni pa videti, da bi se na to pripravljali tudi v Sloveniji, pravi Andrijana Bergant in dodaja:
"Želimo ozaveščati okolje, kdo je žvižgač, želimo vzpostaviti strokovni pristop kot protiutež politizacije funkcije žvižgačev. Če bo treba postaviti ločnico, bo o tem, kdo je žvižgač in kdo ne, odločal odbor strokovnjakov oziroma uglednih posameznikov slovenske družbe."
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ivan Gale: Čutiš, da si marsikje moteč. Doživiš marsikaj, tudi pljunek, grozilno pismo v nabiralniku, žalitev na ulici.
Ivan Gale, ki se ga je prijel naziv najbolj znani slovenski žvižgač, je z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja, ki ga vodi Andrijana Bergant, soustanovitelj Centra. Namen Centra za zaščito žvižgačev, ki se bo primarno financiral prek donacij, sledili pa bodo tudi razpisom, bo zaščita žvižgačev in ponujanje konkretne pomoči: pravne, finančne, psihološke, včasih je potrebno tudi fizično varovanje.
"Potrebuješ širok nabor pravnih znanj, saj so tisti, ki jih razkrivaš, pripravljeni storiti vse, da se zaščitijo. Veliko žvižgačev sem spoznal v zadnjem času, se pogovarjal z njimi, vem, da stiske, še posebno če gre za izgubo zaposlitve, privedejo tudi do razmišljanj o samomoru ali pa do tega dejansko pride," pravi Ivan Gale, sicer pravnik po izobrazbi, ki je zaradi razkritij afere kupovanja zaščitne opreme izgubil zaposlitev.
V EU je bila 7. 10. 2019 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. V dveh letih naj bi jo države članice uskladile s svojo zakonodajo. Večina držav se pripravlja na uresničitev te direktive.
Pred kratkim je Slovaška imenovala predstojnico posebnega organa, ki bo deloval za zaščito žvižgačev. Ni pa videti, da bi se na to pripravljali tudi v Sloveniji, pravi Andrijana Bergant in dodaja:
"Želimo ozaveščati okolje, kdo je žvižgač, želimo vzpostaviti strokovni pristop kot protiutež politizacije funkcije žvižgačev. Če bo treba postaviti ločnico, bo o tem, kdo je žvižgač in kdo ne, odločal odbor strokovnjakov oziroma uglednih posameznikov slovenske družbe."
V poročilu varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2017 ta ugotavlja, da se kažejo pozitivni učinki povezovanja posameznih deležnikov v večje sisteme, omenja se pomen slovenskih dobaviteljev v trgovskih verigah. In pa tudi, da se določene nepoštene prakse ponavljajo iz leta v leto, kar je novinarki Tini Lamovšek povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.
Naši državi je Italija, takoj za Nemčijo, druga najpomembnejša poslovna partnerica. Blagovna menjava med sosedama je lani presegla 7 milijard in pol. Slovenska podjetja so na zahtevni italijanski trg prodala za 3 milijarde 200 milijonov evrov blaga, kar je za 6 odstotkov in pol več kot leto prej. Gospodarskemu uradu Republike Slovenije v Milanu se je lani pridružil tudi klub slovenskih poslovnežev v tem mestu. Iz Milana Mirjam Muženič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Neveljaven email naslov