Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
4427 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
Le še nekaj ur je do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ker sta obe strani potrdili izstopni dogovor, večjih sprememb vsaj do konca tega leta v odnosih ne bo. O tem smo se pogovarjali z britansko veleposlanico v Sloveniji.
Širjenje novega koronavirusa že vpliva tudi na gospodarstvo, pa ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu. Tudi slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, na nove razmere niso imuna, proizvodnja in poslovanje sta marsikje ustavljena. Pred kratkim se je s Kitajske vrnil Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki je z lastnim naprednim mednarodnim telekomunikacijskim omrežjem prisotno tudi na Kitajskem in Filipinih, v Hong Kongu, Vietnamu in Singapurju. In čeprav je Šanghaj, kjer je njihovo kitajsko predstavništvo, okoli 800 kilometrov oddaljeno od žarišča epidemije v Vuhanu, se je že pred njegovim odhodom tudi tam čutilo prve vplive na poslovanje. O pogledu slovenskega podjetnika na dogajanje na Kitajskem in posledicah, ki bodo sledile, se je z Andrejem Boštjančičem pogovarjala Andreja Čokl.
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Na ministrstvu za obrambo in pri Slovenski vojski so se konec tedna mudili inšpektorji zveze Nato. Njihovo oceno na obrambnem ministrstvu pričakujejo marca.
Lepo vreme in razmere spodbujajo ljubitelje gora, med njimi so tudi turni smučarji, alpinistični pristopniki. Nekateri obiskovalci gora na zimske vzpone niso dobro pripravljeni, bodisi niso dobro načrtovali ture, morda je nesreči botrovala utrujenost, iz doline so razmere videti povsem drugačne kot je potem v gorah.
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Neveljaven email naslov