Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Neveljaven email naslov