Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Neveljaven email naslov