Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti

Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe

Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.

V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.

Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.

Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.

Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.

Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.

Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.

Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.