Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
Prevaranti običajno prodajajo kriptožetone z obljubo po pretvorbi v pravo kriptovaluto, ki bo prinesla bogastvo. Namesto bogastva pa se opeharjeni kupci kriptožetonov lahko nadejajo poznejšega spoznanja, da so nasedli v Ponzijevi shemi, ki briljantno deluje po preizkušenem receptu mrežnega marketinga. Tako so ljudje po vsem svetu vsaj 15 milijard dolarjev vložili v kontroverzni OneCoin, sledil mu je Dagcoin, zdaj je na prag Slovenije prišel še Wantage One z istimi ljudmi, ki prodajajo kriptožetone. S tovrstnimi prevarami se na Specializiranem državnem tožilstvu ukvarja okrožna državna tožilka, mag. Tanja Frank Eler. Z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
MAFIJA po slovarju slovenskega knjižnega jezika - zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija ali slabšalno: skupina ljudi, ki podtalno deluje. Torej pri nas mafijo očitno izvoli kar državni zbor. Je tudi ta del te mafije? Prav vsak sodnik svoj mandat dobi v parlamentu, vrhovni celo dvakrat. Prav tako ustavni sodniki. Komentira Jolanda Lebar
Opazovalce Italije skrbi očiten porast sovražnega govora v tej državi, rasističnih izpadov med športnimi dogodki ter spletnih groženj, usmerjenih v predstavnike judovske skupnosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o očitno ves čas prežeči nevarnosti pogovarjal s predsednikom Svetovnega judovskega kongresa, Ronaldom Lauderjem.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Neveljaven email naslov