Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe
Nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo.
V zadnjih dneh so se zgodili nekateri dogodki, npr. napad na svetnico, ki bi se lahko končal tragično, prej še motorka pred parlamentom in še napad na UKC Maribor, kjer so hoteli vdreti. Vsega verjetno ne moremo spraviti na iste vzroke, vendar vsi podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj, tudi hujših, in klicev na različne SOS telefone izredno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti; tukaj bi lahko potegnili en skupni imenovalec, da epidemija oz. njene posledice vplivajo na te dogodke; da je več nasilja, agresivnosti, da ljudje so v stiski in da iščejo pomoč.
Če ljudi potisneš v skrajno stisko, da ne vidijo izhoda, naredijo marsikaj in potem to jemljemo kot nekaj, kar ni normalno; gre pa za normalno obnašanje ljudi v situacijah, ki so skrajne in res reagirajo v nekem smislu nagonsko, zelo impulzivno in niti ne pomislijo, kakšne so lahko posledice njihovih reakcij.
Trenutno stanje bi se verjetno lahko izboljšalo s sprostitvijo ukrepov, pri čemer so nekateri popolnoma odveč oziroma ne prispevajo k boljšemu stanju.
Kratkoročno se to lahko izboljša, bodo pa problemi vztrajali in stiske ljudi se bodo pokazale tudi kasneje; če samo pomislim na gostince, ki so trenutno v res hudi stiski, to se ne bo tako hitro izboljšalo, najemati bodo morali posojila, jih vračati itd. Nekatere stiske se bodo pokazale šele kasneje, zdaj so nekateri ljudje apatični in sprejemajo to, kasneje pa se bo pokazalo, da to vpliva tudi dolgoročno na njihovo življenje.
Nekateri pa so zdaj zelo občutljivi, reagirajo zelo impulzivno, vse jim je odveč in mislim, da se bo to nezadovoljstvo še kar nadaljevalo.
Tudi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da so nezaželeni odzivi in odklonsko vedenje posameznikov lahko posledica dolgotrajne negotovosti, nesistematičnih ukrepov in izgube občutka nadzora nad lastnim življenjem.
Odzivi so lahko najrazličnejši, ljudje so sicer precej trpežni, vendar pa če zadeva predolgo traja in če ni blizu nekega jasnega izhoda iz nje, mi temu pravimo, da frustracije lahko izzovejo vse, od agresivnosti, do depresivnosti, do naučene nemoči, češ nič se ne da in podobno. To so vse zadeve, ki jih ljudje ne želijo, so pa z njimi soočeni.
Sprostitev ukrepov bo lahko k temu prispevala, čeprav lahko sprostitev marsikdo razume, češ da zdaj lahko počnemo, kar želimo. Tukaj pogrešam to, da bi morali odgovorni vzpostaviti sodelovanje z ljudmi, jih vključiti v zadevo, da bi vedeli, za kaj je kaj in kako, ne pa, da se vedno znova srečujemo z nejasnostmi, zakaj je nekaj dovoljeno, nekaj drugega pa ne, ni pa jasne logike za tem. Ljudje so vendarle razumni in bi radi razumeli, zakaj se stvari dogajajo, tega pa ne dobijo vedno.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
Neveljaven email naslov