Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


Aktualna tema

4507 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar: Poskus demontaže STA je napad na vse

16.04.2021

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

Komentar o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V razkolu, ki je zazeval med vlado Janeza Janše in Slovensko tiskovno agencijo, potem ko je vlada prekinila plačevanje javne službe STA, ne gre za sistemski problem poročanja edinemu družbeniku, kot to skuša prikazati vlada, temveč za brutalen poskus odstavitve direktorja agencije Bojana Veselinoviča – in to z neprimernim pritiskom na nadzorni svet STA ter poskusom vnašanja konflikta med zaposlene in vodstvo agencije. In gre za sporočilo celotni medijski skupnosti, da premier Janša za medije ne pozna milosti.

Da si je aktualna vlada, zlasti stranka SDS, izbrala tradicionalne medije za svojo tarčo, je jasno nakazal Janša v svojem eseju Vojna z mediji maja lani, ko je tudi napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero. A na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so v SDS spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik, kar so poskušali v prvem mandatu v letih 2004-2008, niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi.

V SDS so tako spoznali, da je medije mogoče zlomiti le s finančnim izstradanjem v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. V primeru STA je to najlažje, ker je to navadna družba z omejeno odgovornostjo, brez ustrezne zaščite in ker vlada v pomembni meri financira javno službo STA, del sredstev pa agencija pridobi na trgu.
Prav v zvezi s slednjim je direktorju Veselinoviču težko očitati slabo delo, saj je agencija v desetih letih njegovega vodenja poleg odličnega opravljanja osnovnega poslanstva – zagotavljanja verodostojnih novic – razvila vrsto novih produktov, ki jih uspešno trži med svojimi naročniki: okrepila je foto servis, ki ga zagotavlja tudi državnemu protokolu in večini ministrstev, vzpostavila je avdio servis za radijske postaje, zagotavlja video vsebine na odmevnejših dogodkih, kot so (med drugim) vladne novinarske konference, razvila je vrsto učinkovitih tehnoloških orodij za poročanje ter drugih sodobnih inovativnih agencijskih storitev. In kar se z družbenega vidika zdi največji doprinos k demokratičnemu razvoju: z redno organizacijo strokovnih razprav s področij zdravstva, znanosti, gospodarstva in financ se je v medijskem okolju pozicionirala kot mnenjski forum, ki odpira družbeno relevantna in aktualna vprašanja.

Ker STA edina v slovenskem medijskem prostoru sistematična napoveduje dnevne dogodke in o njih dosledno poroča, tudi iz lokalnega okolja, je verodostojnost informacij najpomembnejše orožje delovanja agencije, katere novinarji so zaradi narave agencijskega dela zavezani k še bolj strogim profesionalnim standardom.

Tukaj tiči tudi glavni razlog, zakaj je delo STA cenjeno med medijskimi organizacijami in ostalimi naročniki – govorimo o mednarodni javnosti na domačih tleh, zlasti tujih diplomatih pri nas, pa tudi o domači državni administraciji, kar je v začetku tedna potrdil tudi gospodarski minister Počivalšek v pogovoru za Studio City.
Treba se je zavedati, da gre pri Janševem poskusu obvladovanja ali bolje rečeno demontaže STA za napad na celotno medijsko skupnost. Ne le zato, ker agencija za svoje naročnike – v glavnem medijske organizacije – zagotavlja kakovosten in verodostojen servis. Kajti, ko bo padla STA, bodo mediji brez pomembnega vira informacij. Ampak tudi zato, ker ustrahovanje zaposlenih na STA širi negotovost med ostale ustvarjalce medijskih vsebin.

Govorance ministra Simonitija pred Svetom Evrope, da vlada ni posegala v uredniško politiko in pritiskala na medije, so zato odveč. Res ni treba vplivati na vsebinske odločitve uredništev, če ustvarjaš na medijskem prizorišču nelagodje in strah za eksistenco.

Bitka za STA torej ni nepomembna v Janševi vojni z mediji. Je tudi dobro domišljena in sprevržena. S tem ko se oblast brezbrižno poigrava z državnim podjetjem, katerega edini družbenik je vlada, zapravlja ugled Slovenije v EU, kjer je spoštovanje avtonomije, neodvisnosti in svobode medijev visoko cenjena vrednota in civilizacijska pridobitev. Posebej zavržno pa je, da se uničuje podjetje, ki ne le dobro posluje, pač pa je tudi produkt slovenske osamosvojitve – ta vrednota pa, vemo, visoko kotira med aktualnimi oblastniki.

Poleg vsega vladajoča stranka ob podpori koalicijskih partnerjev z verbalnimi napadi na medije in finančnim izčrpavanjem STA generira toksično vzdušje v družbi, kjer politični privrženci odkrito žalijo novinarje ter privoščljivo navijajo za propad STA in še nekaterih medijev, ki se trudijo vztrajati pri svojem delu v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in etičnimi standardi.

To vodi v razkroj demokratičnih dosežkov družbe, zaradi česar se je naša država znašla na radarju evropske politične javnosti in mednarodnih novinarskih institucij, in to tik pred predsedovanjem Evropski uniji, kar bi lahko bila lepa priložnost za prikaz države ob njeni 30-letnici v najboljši luči, a se zdi, da bo prav "osamosvojiteljem" pri tem spodletelo.


18.10.2024

Festival Hokus Pokus

Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.


17.10.2024

10-letnica portala Dostopno.si

Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.


17.10.2024

V mestni občini Krško projekt JEK2 povezujejo z miroljubno rabo jedrske energije

V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.


17.10.2024

Na Hrvaškem za zdaj ni javne razprave o graditvi drugega bloka nuklearke

Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.


16.10.2024

Digitalizacija je koristila slovarjem

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.


15.10.2024

Mednarodni dan bele palice

Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.


14.10.2024

Nobelove nagrade za ekonomijo: Zakaj so nekatere države bogate in druge revne?

Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.


14.10.2024

Znani so prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj

Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.


14.10.2024

ADHD: Ključno je sprejemanje in razumevanje otrokove drugačnosti

Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.


14.10.2024

Izkušnja z mirovne misije v Libanonu: Velik varnostni in osebnostni izziv

Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.


11.10.2024

Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.


13.10.2024

Otroci iz Gaze na rehabilitaciji v Sloveniji

Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš


11.10.2024

Nobelova nagrado za mir preživelim jedrskih napadov v Hiroshimi in Nagasakiju

Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem


10.10.2024

Han Kang prejemnica Nobelove nagrade za književnost

Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.


10.10.2024

V Sloveniji živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.


09.10.2024

Nobelova nagrada za kemijo za revolucijo v poznavanju proteinov

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja


08.10.2024

Dovolilnice za gobarjenje - da ali ne?

Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare


08.10.2024

Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.


08.10.2024

Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.


07.10.2024

Letošnja nobelovca odkrila molekulo, ki ustavlja prekomerno delovanje genov

Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu


Stran 1 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov