Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019.
Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta
Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton.
Foto: Pixabay/geralt
Lani smo izpuste zmanjšali za 5%, predvsem na račun prometa.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019.
Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO₂ toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton.
Razrez slovenskih izpustov po sektorjih
Promet 33%
Proizvodnja električne energije in toplote 29%
Industrija 18 %
Kmetijstvo 10%
Stavbe 8 %
Odpadki 3 %
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019.
Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta
Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton.
Foto: Pixabay/geralt
Lani smo izpuste zmanjšali za 5%, predvsem na račun prometa.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019.
Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO₂ toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton.
Razrez slovenskih izpustov po sektorjih
Promet 33%
Proizvodnja električne energije in toplote 29%
Industrija 18 %
Kmetijstvo 10%
Stavbe 8 %
Odpadki 3 %
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž
93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov