Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Stoto obletnico rojstva dr. Branislave Sušnik so v Slovenskem etnografskem muzeju počastili z razstavo in mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki.
Stoto obletnico njenega rojstva smo počastili z razstavo v SEM in Mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki
Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Povezava na mednarodno znanstveno konferenco, ki se začne 27. 5. ob 13. uri
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Stoto obletnico rojstva dr. Branislave Sušnik so v Slovenskem etnografskem muzeju počastili z razstavo in mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki.
Stoto obletnico njenega rojstva smo počastili z razstavo v SEM in Mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju s paragvajskimi znanstveniki
Dr. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920. Leta 1937 je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, hkrati pa je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Po doktoratu iz etnozgodovine na Dunaju je na vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu študirala kulture in jezike Male Azije in diplomirala iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije. Po vojni je emigrirala v Argentino in se na koncu ustalila v glavnem mestu Paragvaja, kjer je 44 let vodila tamkašnji zgodovinski in etnološki muzej, 20 let pa je bila tudi vodja katedre za ameriško arheologijo in etnologijo. O njenem življenju in delu smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Povezava na mednarodno znanstveno konferenco, ki se začne 27. 5. ob 13. uri
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.
Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?
Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.
Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.
Neveljaven email naslov