Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman.
Prek spleta nakupuje več kot polovica potrošnikov v Sloveniji
Vse več potrošnikov nakupuje prek spleta, tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Izbira izdelkov in storitev je tako večja, cene pa so lahko nižje kot pri lokalnih prodajalcih. S prvim julijem začne veljati evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov, ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih.
Spletno nakupovanje se pri nas po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Podatki iz novembra 2020 kažejo, da je vsaj en spletni nakup v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem opravilo nekoliko več kot polovica vprašanih. Skoraj 90 odstotkov jih je nakup opravilo v slovenski spletni trgovini, 43 odstotkov je nakupovalo tudi pri trgovcih znotraj Evropske unije, dobra četrtina pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Vsak četrti anketiranec je nakup prek spleta opravil pri fizični osebi, prek spletnih strani, kot so Bolha, eBay, Facebook Marketplace in druge.
Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra pravi, da se pojavljajo vedno nove prodajne prakse, ki sicer niso nujno goljufije, so pa zavajajoče. Med temi praksami poudarja tako imenovani "dropshipping":
"Gre za spletno trgovino, ki nima svojega skladišča in zaloge, ampak povpraševanje potrošnika posreduje neposredno dobavitelju. Ta uredi pakiranje in dostavo, pri čemer pa je dobavitelj velikokrat iz tretje države, česar potrošnik ne ve, saj je izdelek kupil pri evropskem ponudniku in je na koncu presenečen, ker mora plačati uvozne carine in davke, poleg tega lahko zelo dolgo čaka na dobavo."
Romana Javornik ob tem omenja, da ima v tem primeru potrošnik sklenjeno pogodbo z evropskim ponudnikom, zato mora ta spoštovati evropsko zakonodajo. Potrošnik pa blaga, za katero ni prejel popolne informacije o končni ceni, ni dolžan sprejeti ali plačati carin in davkov, če s tem ni bil predhodno seznanjen.
Pri nakupovanju je zato pametno shraniti posnetke zaslona vseh korakov naročanja, preveriti verodostojnost podjetja na spletnih straneh whois domain ali scamadviser, temeljito branje splošnih pogojev poslovanja, določil o odstopu od pogodbe, o vračilu blaga in plačevanju s kreditnimi karticami ali varnimi plačilnimi sistemi, kot je denimo paypal.
Sicer pa največkrat vrednost spletnega nakupa v Sloveniji znaša od 100 do 299 evrov, prek spleta nanjveč nakupujejo ljudje, stari od 25 do 34 let – kar tri četrtine, najmanj pa, pričakovano, stari od 65 do 74 let – prek spleta jih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem spletni nakup opravilo le 16 odstotkov. Več o nakupovanju prek spleta najdete na spodnjih povezavah.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman.
Prek spleta nakupuje več kot polovica potrošnikov v Sloveniji
Vse več potrošnikov nakupuje prek spleta, tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Izbira izdelkov in storitev je tako večja, cene pa so lahko nižje kot pri lokalnih prodajalcih. S prvim julijem začne veljati evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov, ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih.
Spletno nakupovanje se pri nas po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Podatki iz novembra 2020 kažejo, da je vsaj en spletni nakup v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem opravilo nekoliko več kot polovica vprašanih. Skoraj 90 odstotkov jih je nakup opravilo v slovenski spletni trgovini, 43 odstotkov je nakupovalo tudi pri trgovcih znotraj Evropske unije, dobra četrtina pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Vsak četrti anketiranec je nakup prek spleta opravil pri fizični osebi, prek spletnih strani, kot so Bolha, eBay, Facebook Marketplace in druge.
Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra pravi, da se pojavljajo vedno nove prodajne prakse, ki sicer niso nujno goljufije, so pa zavajajoče. Med temi praksami poudarja tako imenovani "dropshipping":
"Gre za spletno trgovino, ki nima svojega skladišča in zaloge, ampak povpraševanje potrošnika posreduje neposredno dobavitelju. Ta uredi pakiranje in dostavo, pri čemer pa je dobavitelj velikokrat iz tretje države, česar potrošnik ne ve, saj je izdelek kupil pri evropskem ponudniku in je na koncu presenečen, ker mora plačati uvozne carine in davke, poleg tega lahko zelo dolgo čaka na dobavo."
Romana Javornik ob tem omenja, da ima v tem primeru potrošnik sklenjeno pogodbo z evropskim ponudnikom, zato mora ta spoštovati evropsko zakonodajo. Potrošnik pa blaga, za katero ni prejel popolne informacije o končni ceni, ni dolžan sprejeti ali plačati carin in davkov, če s tem ni bil predhodno seznanjen.
Pri nakupovanju je zato pametno shraniti posnetke zaslona vseh korakov naročanja, preveriti verodostojnost podjetja na spletnih straneh whois domain ali scamadviser, temeljito branje splošnih pogojev poslovanja, določil o odstopu od pogodbe, o vračilu blaga in plačevanju s kreditnimi karticami ali varnimi plačilnimi sistemi, kot je denimo paypal.
Sicer pa največkrat vrednost spletnega nakupa v Sloveniji znaša od 100 do 299 evrov, prek spleta nanjveč nakupujejo ljudje, stari od 25 do 34 let – kar tri četrtine, najmanj pa, pričakovano, stari od 65 do 74 let – prek spleta jih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem spletni nakup opravilo le 16 odstotkov. Več o nakupovanju prek spleta najdete na spodnjih povezavah.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov