Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman.
Prek spleta nakupuje več kot polovica potrošnikov v Sloveniji
Vse več potrošnikov nakupuje prek spleta, tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Izbira izdelkov in storitev je tako večja, cene pa so lahko nižje kot pri lokalnih prodajalcih. S prvim julijem začne veljati evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov, ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih.
Spletno nakupovanje se pri nas po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Podatki iz novembra 2020 kažejo, da je vsaj en spletni nakup v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem opravilo nekoliko več kot polovica vprašanih. Skoraj 90 odstotkov jih je nakup opravilo v slovenski spletni trgovini, 43 odstotkov je nakupovalo tudi pri trgovcih znotraj Evropske unije, dobra četrtina pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Vsak četrti anketiranec je nakup prek spleta opravil pri fizični osebi, prek spletnih strani, kot so Bolha, eBay, Facebook Marketplace in druge.
Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra pravi, da se pojavljajo vedno nove prodajne prakse, ki sicer niso nujno goljufije, so pa zavajajoče. Med temi praksami poudarja tako imenovani "dropshipping":
"Gre za spletno trgovino, ki nima svojega skladišča in zaloge, ampak povpraševanje potrošnika posreduje neposredno dobavitelju. Ta uredi pakiranje in dostavo, pri čemer pa je dobavitelj velikokrat iz tretje države, česar potrošnik ne ve, saj je izdelek kupil pri evropskem ponudniku in je na koncu presenečen, ker mora plačati uvozne carine in davke, poleg tega lahko zelo dolgo čaka na dobavo."
Romana Javornik ob tem omenja, da ima v tem primeru potrošnik sklenjeno pogodbo z evropskim ponudnikom, zato mora ta spoštovati evropsko zakonodajo. Potrošnik pa blaga, za katero ni prejel popolne informacije o končni ceni, ni dolžan sprejeti ali plačati carin in davkov, če s tem ni bil predhodno seznanjen.
Pri nakupovanju je zato pametno shraniti posnetke zaslona vseh korakov naročanja, preveriti verodostojnost podjetja na spletnih straneh whois domain ali scamadviser, temeljito branje splošnih pogojev poslovanja, določil o odstopu od pogodbe, o vračilu blaga in plačevanju s kreditnimi karticami ali varnimi plačilnimi sistemi, kot je denimo paypal.
Sicer pa največkrat vrednost spletnega nakupa v Sloveniji znaša od 100 do 299 evrov, prek spleta nanjveč nakupujejo ljudje, stari od 25 do 34 let – kar tri četrtine, najmanj pa, pričakovano, stari od 65 do 74 let – prek spleta jih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem spletni nakup opravilo le 16 odstotkov. Več o nakupovanju prek spleta najdete na spodnjih povezavah.
4511 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman.
Prek spleta nakupuje več kot polovica potrošnikov v Sloveniji
Vse več potrošnikov nakupuje prek spleta, tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Izbira izdelkov in storitev je tako večja, cene pa so lahko nižje kot pri lokalnih prodajalcih. S prvim julijem začne veljati evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov, ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih.
Spletno nakupovanje se pri nas po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Podatki iz novembra 2020 kažejo, da je vsaj en spletni nakup v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem opravilo nekoliko več kot polovica vprašanih. Skoraj 90 odstotkov jih je nakup opravilo v slovenski spletni trgovini, 43 odstotkov je nakupovalo tudi pri trgovcih znotraj Evropske unije, dobra četrtina pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Vsak četrti anketiranec je nakup prek spleta opravil pri fizični osebi, prek spletnih strani, kot so Bolha, eBay, Facebook Marketplace in druge.
Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra pravi, da se pojavljajo vedno nove prodajne prakse, ki sicer niso nujno goljufije, so pa zavajajoče. Med temi praksami poudarja tako imenovani "dropshipping":
"Gre za spletno trgovino, ki nima svojega skladišča in zaloge, ampak povpraševanje potrošnika posreduje neposredno dobavitelju. Ta uredi pakiranje in dostavo, pri čemer pa je dobavitelj velikokrat iz tretje države, česar potrošnik ne ve, saj je izdelek kupil pri evropskem ponudniku in je na koncu presenečen, ker mora plačati uvozne carine in davke, poleg tega lahko zelo dolgo čaka na dobavo."
Romana Javornik ob tem omenja, da ima v tem primeru potrošnik sklenjeno pogodbo z evropskim ponudnikom, zato mora ta spoštovati evropsko zakonodajo. Potrošnik pa blaga, za katero ni prejel popolne informacije o končni ceni, ni dolžan sprejeti ali plačati carin in davkov, če s tem ni bil predhodno seznanjen.
Pri nakupovanju je zato pametno shraniti posnetke zaslona vseh korakov naročanja, preveriti verodostojnost podjetja na spletnih straneh whois domain ali scamadviser, temeljito branje splošnih pogojev poslovanja, določil o odstopu od pogodbe, o vračilu blaga in plačevanju s kreditnimi karticami ali varnimi plačilnimi sistemi, kot je denimo paypal.
Sicer pa največkrat vrednost spletnega nakupa v Sloveniji znaša od 100 do 299 evrov, prek spleta nanjveč nakupujejo ljudje, stari od 25 do 34 let – kar tri četrtine, najmanj pa, pričakovano, stari od 65 do 74 let – prek spleta jih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem spletni nakup opravilo le 16 odstotkov. Več o nakupovanju prek spleta najdete na spodnjih povezavah.
Včeraj smo spet poročali o partnerskem nasilju, ki se je žal končalo s femicidom - umorom ženske. Kot poudarjajo strokovnjakinje, ki se s problematiko ukvarjajo, je intimnopartnersko nasilje ponavadi dolgotrajno in se stopnjuje. Svojci žrtve, prijatelji, bližnji, sosedje za nasilje velikokrat vedo, a ne ukrepajo pravočasno, umori pa so večinoma napovedani in bi jih lahko preprečili. O tem kako prepoznati nasilje, kako ukrepati in kam se lahko žrtve obrnejo po pomoč, lahko slišite v pogovoru z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo, Katjo Zabukovec Kerin.
Trg dela je sistem, ki se je oblikoval v 20. stoletju, sedaj pa počasi izginja – mladi na poklicni poti gledajo daleč v prihodnost; gospodarstvo, pa išče posameznike, ki jim ustvarja profit in jih potrebuje v tem trenutku. Pred petimi leti je bilo pri odločitvi za delodajalca na prvem mestu plačilo. Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2022 so pozitivni. Napovedujejo kar 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev. Tako kažejo rezultati najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra 2021 sodelovalo več kot 3.000 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije. Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani: zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci in prodajalci. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 %). V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo tri četrtine. Podatki kažejo, da se neskladja na trgu dela poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra so vse pogostejše. Dobra polovica delodajalcev (52 %) v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: več kot 70 % jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra.
Goriški radič bi ostal lokalna posebnost, če ga domačini pred leti ne bi potegnili iz pozabe. Pa ne zato, ker ga sami ne bi znali dovolj ceniti ,temveč zato, da so to svojevrstno kulinarično posebnost spoznali širše po Sloveniji. Na ožjem Goriškem bodo nekateri gostinci do sredine februarja sukénski régut ponujali na svojih krožnikih in s tem nadaljevali promocijo te vrtnine, ki sredi zime razvaja z okusom, vitamini in lepoto, poroča Nataša Uršič.
Pred dnevi je javnost šokirala novica o samomoru osnovnošolke. Ta skrajen korak – samomor – sproža vrsto vprašanj, če pa gre za otroka, je tragedija še toliko hujša – ali znamo odrasli prisluhniti otrokom, jim pomagati, prepoznati stiske, misli, ki lahko vodijo tudi do teh skrajnih dejanj. Po uradnih statistikah je v letu 2021 v Sloveniji naredilo samomor 407 ljudi. Med temi so tudi mladoletni, torej otroci, stari manj kot 18 let. Z mag. Nino Krohne in dr. Albertom Mrgoletom smo govorili o preprečevanju samomorov med mladostniki.
Eden od konkretnejših korakov za zmanjševanje obremenitev okolja in učinkovitejše rabe surovin je pobuda za čim prejšnjo uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. Na tak način se zbere tudi do 3- krat več ločenega materiala za recikliranje plastenk. Pobuda, ki je po vzoru evropskih držav prišla iz Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije in je v sozvočju s prizadevanji nevladnih naravo in okoljevarstvenih organizacij, je na ministrstvu za okolje naletela na pozitiven odziv. Po optimističnem scenariju bi kavcijski sistem za plastenke in pločevinke pijač v praksi pri nas lahko zaživel čez dve leti. Podrobneje o tem Jernejka Drolec.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete.
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Već Lidija Cokan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov