Cepljenje proti covidu ni obvezno, je pa priporočeno. Posledično sproža številna pravna vprašanja. Zakon o nalezljivih boleznih odškodninsko odgovornost opredeljuje le za obvezna cepljenja. Kdo pa odgovarja za resne neželene dogodke po cepljenju proti covidu? So to farmacevtske družbe? Država? Zakaj utegne biti na tem področju ključna nedavna odločba italijanskega ustavnega sodišča? Odgovarja pravnica, nekdanja ustavna sodnica, prof. dr. Dragica Wedam Lukić. Foto: Iztok Konc

S prof. Dragico Wedam Lukić o nekaterih pravnih vidikih cepljenja proti covidu

Cepljenje proti covidu ni obvezno, je pa priporočeno. Posledično sproža številna pravna vprašanja. Zakon o nalezljivih boleznih odškodninsko odgovornost opredeljuje le za obvezna cepljenja. Kdo pa odgovarja za resne neželene dogodke po cepljenju proti covidu? So to farmacevtske družbe? Država? Zakaj utegne biti na tem področju ključna nedavna odločba italijanskega ustavnega sodišča? Odgovarja pravnica, nekdanja ustavna sodnica, prof. dr. Dragica Wedam Lukić.

Od začetka cepljenja do 31. maja so na NIJZ dobili 106 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju proti covidu: 60 s cepivom Pfeizer, osem po cepljenju z Moderno, 36 resnih neželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece in dve prijavi po cepljenju z Janssenom. Cepivo sproži pričakovano reakcijo imunskega sistema; povzroči pa lahko stranske učinke. Od blažjih do težjih, v redkih primerih lahko pusti trajne posledice ali povzroči smrt.