Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?
Večja vloga šolskih svetovalnih služb, okrepljena mreža centrov za duševno zdravje in več brezplačnih strokovnih in počitniških programov
V zadnjem času veliko govorimo o poslabšanju duševnega zdravja celotne populacije, najbolj pa se to vidi pri najmlajših. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da se število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, povečuje. V prvem valu epidemije se je povpraševanje po strokovni pomoči na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zmanjšalo, povečalo pa se je število urgentnih primerov, pravi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. A trend se je v drugem valu in predvsem zdaj v tretjem ponovno obrnil navzgor tudi pri iskanju pomoči psihologov in psihiatrov.
"V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi montnjami, depresivno simptomatiko, samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo tako za šolsko delo, kot za aktivnosti na sploh, z motanjami hranjenja, opazili smo tudi pretirano uporabo zaslonov."
A če strokovno pomoč poiščejo le tisti, ki sami ne vidijo več rešitve, so bile šolske svetovalne službe tiste, ki so imele stik z vsemi, ali pa vsaj večino šolajočih se otrok. Duševno stanje mladih se je poslabšalo, pravi Ajda Erjavec, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki opozarja tudi na to, da je se na področju srednjih šol in fakultet preventiva popolnoma umaknila kurativi. Kar seveda ni dobro, saj lahko prav svetovalne službe v vrtcih in na šolah igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju primanjkljajev in posledic epidemije, ki bodo na področju duševnega zdravja dolgotrajne. Zato se v zaostrenih zdravstvenih pogojih ne bi smele zapirati ali če že, zadnje … V njih je namreč najlažje dostopati do vseh otrok, torej tudi do tistih, ki sami ne iščejo pomoči. Vzgojno-izobraževalne ustanove – tudi fakultete - bi lahko bile prve v vrsti stopenjske obravnave otrok in mladih, pravi Erjavčeva:
"Blažje težave se rešujejo v šoli in se potem bolj specializirane strokovnjake angažira, ko je to res potrebno. To je nujno, če želimo vsaj nekoliko obvladati kaos na podroju duševnega zdravja."
Še pred septembrom bi bilo tako nujno kadrovsko okrepiti svetovalne službe, jih razbremeniti birokratskih šolskih opravil in dodatno strokovno opolnomočiti delavce v vrtcih in šolah. Okrepiti bi se morali mreža centrov za duševno zdravje, mreža razvojnih ambulant, pa financiranje in sistemsko delovanje preventivnih programov, ki so v času epidemije zastali, treba bi bilo izničiti razlike v dostopnosti – ne le do strokovne pomoči, temveč tudi do obšolskih, strokovnih, športnih in počitniških programov, ki bi lahko že to poletje večjemu številu otrok ponudili tisto, kar jim je bilo v preteklem letu odvzeto. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa duševnega zdravja pri NIJZ:
"Seveda je pomembno gospodarstvo in vse to, ampak mislim, da je prišel tudi čas, ko je potrebno paket nameniti hitrim in koristnim ukrepom za otroke in mladostnike."
Pozik k ukrepanju in popori duševnemu zdravju otrok in mladostnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili na podlagi posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in različnih ministrstev. V njem se zavzemajo za hitro, med resorji usklajeno, celostno in sistemsko urejeno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?
Večja vloga šolskih svetovalnih služb, okrepljena mreža centrov za duševno zdravje in več brezplačnih strokovnih in počitniških programov
V zadnjem času veliko govorimo o poslabšanju duševnega zdravja celotne populacije, najbolj pa se to vidi pri najmlajših. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da se število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, povečuje. V prvem valu epidemije se je povpraševanje po strokovni pomoči na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zmanjšalo, povečalo pa se je število urgentnih primerov, pravi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. A trend se je v drugem valu in predvsem zdaj v tretjem ponovno obrnil navzgor tudi pri iskanju pomoči psihologov in psihiatrov.
"V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi montnjami, depresivno simptomatiko, samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo tako za šolsko delo, kot za aktivnosti na sploh, z motanjami hranjenja, opazili smo tudi pretirano uporabo zaslonov."
A če strokovno pomoč poiščejo le tisti, ki sami ne vidijo več rešitve, so bile šolske svetovalne službe tiste, ki so imele stik z vsemi, ali pa vsaj večino šolajočih se otrok. Duševno stanje mladih se je poslabšalo, pravi Ajda Erjavec, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki opozarja tudi na to, da je se na področju srednjih šol in fakultet preventiva popolnoma umaknila kurativi. Kar seveda ni dobro, saj lahko prav svetovalne službe v vrtcih in na šolah igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju primanjkljajev in posledic epidemije, ki bodo na področju duševnega zdravja dolgotrajne. Zato se v zaostrenih zdravstvenih pogojih ne bi smele zapirati ali če že, zadnje … V njih je namreč najlažje dostopati do vseh otrok, torej tudi do tistih, ki sami ne iščejo pomoči. Vzgojno-izobraževalne ustanove – tudi fakultete - bi lahko bile prve v vrsti stopenjske obravnave otrok in mladih, pravi Erjavčeva:
"Blažje težave se rešujejo v šoli in se potem bolj specializirane strokovnjake angažira, ko je to res potrebno. To je nujno, če želimo vsaj nekoliko obvladati kaos na podroju duševnega zdravja."
Še pred septembrom bi bilo tako nujno kadrovsko okrepiti svetovalne službe, jih razbremeniti birokratskih šolskih opravil in dodatno strokovno opolnomočiti delavce v vrtcih in šolah. Okrepiti bi se morali mreža centrov za duševno zdravje, mreža razvojnih ambulant, pa financiranje in sistemsko delovanje preventivnih programov, ki so v času epidemije zastali, treba bi bilo izničiti razlike v dostopnosti – ne le do strokovne pomoči, temveč tudi do obšolskih, strokovnih, športnih in počitniških programov, ki bi lahko že to poletje večjemu številu otrok ponudili tisto, kar jim je bilo v preteklem letu odvzeto. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa duševnega zdravja pri NIJZ:
"Seveda je pomembno gospodarstvo in vse to, ampak mislim, da je prišel tudi čas, ko je potrebno paket nameniti hitrim in koristnim ukrepom za otroke in mladostnike."
Pozik k ukrepanju in popori duševnemu zdravju otrok in mladostnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili na podlagi posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in različnih ministrstev. V njem se zavzemajo za hitro, med resorji usklajeno, celostno in sistemsko urejeno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
Neveljaven email naslov