Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?

Večja vloga šolskih svetovalnih služb, okrepljena mreža centrov za duševno zdravje in več brezplačnih strokovnih in počitniških programov

V zadnjem času veliko govorimo o poslabšanju duševnega zdravja celotne populacije, najbolj pa se to vidi pri najmlajših. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da se število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, povečuje. V prvem valu epidemije se je povpraševanje po strokovni pomoči na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zmanjšalo, povečalo pa se je število urgentnih primerov, pravi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.  A trend se je v drugem valu in predvsem zdaj v tretjem ponovno obrnil navzgor tudi pri iskanju pomoči psihologov in psihiatrov.

"V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi montnjami, depresivno simptomatiko, samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo tako za šolsko delo, kot za aktivnosti na sploh, z motanjami hranjenja, opazili smo tudi pretirano uporabo zaslonov." 

A če strokovno pomoč poiščejo le tisti, ki sami ne vidijo več rešitve, so bile šolske svetovalne službe tiste, ki so imele stik z vsemi, ali pa vsaj večino šolajočih se otrok. Duševno stanje mladih se je poslabšalo, pravi Ajda Erjavec, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki opozarja tudi na to, da je se na področju srednjih šol in fakultet preventiva popolnoma umaknila kurativi. Kar seveda ni dobro, saj lahko prav svetovalne službe v vrtcih in na šolah igrajo pomembno vlogo pri odpravljanju primanjkljajev in posledic epidemije, ki bodo na področju duševnega zdravja dolgotrajne. Zato se v zaostrenih zdravstvenih pogojih ne bi smele zapirati ali če že, zadnje … V njih je namreč najlažje dostopati do vseh otrok, torej tudi do tistih, ki sami ne iščejo pomoči. Vzgojno-izobraževalne ustanove – tudi fakultete - bi lahko bile prve v vrsti stopenjske obravnave otrok in mladih, pravi Erjavčeva:

"Blažje težave se rešujejo v šoli in se potem bolj specializirane strokovnjake angažira, ko je to res potrebno. To je nujno, če želimo vsaj nekoliko obvladati kaos na podroju duševnega zdravja."

Še pred septembrom bi bilo tako nujno kadrovsko okrepiti svetovalne službe, jih razbremeniti birokratskih šolskih opravil in dodatno strokovno opolnomočiti delavce v vrtcih in šolah. Okrepiti bi se morali mreža centrov za duševno zdravje, mreža razvojnih ambulant, pa financiranje in sistemsko delovanje preventivnih programov, ki so v času epidemije zastali, treba bi bilo izničiti razlike v dostopnosti – ne le do strokovne pomoči, temveč tudi do obšolskih, strokovnih, športnih in počitniških programov, ki bi lahko že to poletje večjemu številu otrok ponudili tisto, kar jim je bilo v preteklem letu odvzeto. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa duševnega zdravja pri NIJZ:

"Seveda je pomembno gospodarstvo in vse to, ampak mislim, da je prišel tudi čas, ko je potrebno paket nameniti hitrim in koristnim ukrepom za otroke in mladostnike."

Pozik k ukrepanju in popori duševnemu zdravju otrok in mladostnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili na podlagi posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in različnih ministrstev. V njem se zavzemajo za hitro, med resorji usklajeno, celostno in sistemsko urejeno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih.