Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.
V Sloveniji študira priblino 7600 študentov s stalnim prebivališčem v tujini, kar je devet odstotkov vseh študentov v Sloveniji.
Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice Evropske unije. Ti študentje in študentke bodo morali imeti po novi zakonodaji na bančnem računu pet tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti Slovenijo in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.
Prof. dr. Roman Kuhar: "Škoda, da spreminjamo sistem, ki je odlično deloval. Študenje, ki plačujejo več kot tri tisoč evrov za letnik študija, odslej zaradi pretiranih finančnih zahtev ne bodo mogli več študirati v Sloveniji. Zelo nerodno je, da sprememba Zakona o tujcih, ki velja od konca maja, velja tudi za študente, ki so že vpisani. Nekateri od njih ne bodo mogli nadaljevati študija."
Internacionalizacija dviguje kakovost visokega šolstva in tudi na mariborski univerzi kar desetina študentov prihaja iz tretjih držav, največ iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, pa tudi Rusije. Če bi ti zdaj res potrebovali dokazilo o skoraj pet tisoč evrih za enoletno bivanje, bi bila to zanje velika ovira, za našo državo pa izguba, zato je tudi rektorska konferenca resorno in notranje ministrstvo pozvala k tolmačenju novih predpisov.
Prof. dr. Zdravko Kačič: "Upam, da bo tolmačenje zakona takšno, da vendarle ne bo velikih sprememb. Dobivamo veliko sporočil zaskrbljenih študentov, ki želijo študirati pri nas. Ima pa sprememba tega zakona tudi eno dobro plat. Študentje imajo možnost 9-mesečnega bivanja po koncu študija z namenom iskanja zaposlitve."
Spremembe omenjenega zakona so bile sprejete zaradi uskladitve z evropsko direktivo; med sredstva za preživljanje pa po novem štejejo sredstva, ki si jih študent zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali ob pomoči tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na bančnem računu. A na podlagi izkušenj, ki so jih že doslej imeli tuji študenti, ki so že dopolnili 26 let, na Študentski organizaciji predvidevajo, da bo enako odslej veljalo za vse tuje študente – torej sredstva na računu za prihodnjih dvanajst mesecev. Zato si bodo prizadevali, da se ta ovira za študente umakne.
Nebojša Budisavljević, študent tretjega letnika programa računalništvo in informacijski sistemi Fakultete za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Mariboru, meni, da bo sprememba zakona povzročila osip tujih študentov v Sloveniji: "Mislim, da je to za študente in njihove starše preveč. Zelo težko je namreč zagotoviti pet tisoč evrov na računu, zato menim, da bo to za študente velika prepreka."
4376 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.
V Sloveniji študira priblino 7600 študentov s stalnim prebivališčem v tujini, kar je devet odstotkov vseh študentov v Sloveniji.
Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice Evropske unije. Ti študentje in študentke bodo morali imeti po novi zakonodaji na bančnem računu pet tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti Slovenijo in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.
Prof. dr. Roman Kuhar: "Škoda, da spreminjamo sistem, ki je odlično deloval. Študenje, ki plačujejo več kot tri tisoč evrov za letnik študija, odslej zaradi pretiranih finančnih zahtev ne bodo mogli več študirati v Sloveniji. Zelo nerodno je, da sprememba Zakona o tujcih, ki velja od konca maja, velja tudi za študente, ki so že vpisani. Nekateri od njih ne bodo mogli nadaljevati študija."
Internacionalizacija dviguje kakovost visokega šolstva in tudi na mariborski univerzi kar desetina študentov prihaja iz tretjih držav, največ iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, pa tudi Rusije. Če bi ti zdaj res potrebovali dokazilo o skoraj pet tisoč evrih za enoletno bivanje, bi bila to zanje velika ovira, za našo državo pa izguba, zato je tudi rektorska konferenca resorno in notranje ministrstvo pozvala k tolmačenju novih predpisov.
Prof. dr. Zdravko Kačič: "Upam, da bo tolmačenje zakona takšno, da vendarle ne bo velikih sprememb. Dobivamo veliko sporočil zaskrbljenih študentov, ki želijo študirati pri nas. Ima pa sprememba tega zakona tudi eno dobro plat. Študentje imajo možnost 9-mesečnega bivanja po koncu študija z namenom iskanja zaposlitve."
Spremembe omenjenega zakona so bile sprejete zaradi uskladitve z evropsko direktivo; med sredstva za preživljanje pa po novem štejejo sredstva, ki si jih študent zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali ob pomoči tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na bančnem računu. A na podlagi izkušenj, ki so jih že doslej imeli tuji študenti, ki so že dopolnili 26 let, na Študentski organizaciji predvidevajo, da bo enako odslej veljalo za vse tuje študente – torej sredstva na računu za prihodnjih dvanajst mesecev. Zato si bodo prizadevali, da se ta ovira za študente umakne.
Nebojša Budisavljević, študent tretjega letnika programa računalništvo in informacijski sistemi Fakultete za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Mariboru, meni, da bo sprememba zakona povzročila osip tujih študentov v Sloveniji: "Mislim, da je to za študente in njihove starše preveč. Zelo težko je namreč zagotoviti pet tisoč evrov na računu, zato menim, da bo to za študente velika prepreka."
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
Neveljaven email naslov