Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okoliščine zadnjega leta so stiske ranljivih skupin le še poglobileMuršec

11.06.2021

V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo.

Kako pomagati družbi, da postane bolj vključujoča

Epidemija je ljudi, ki so zaradi osebnih okoliščin potisnjeni na obrobje in stigmatizirani, še dodatno postavila pred hude preizkušnje, opozarja Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, ki se vsakodnevno srečuje s težavami marginaliziranih ljudi.

»Razmere v zadnjem letu so še poslabšale položaj že tako izključenih. Veliko trendov, ki so se  v pandemiji vzpostavili; ostani doma, zapiranje javnih prostorov, dodatna ekonomska stiska, vse to zgolj poglablja  probleme, ki tako ali tako že obstajajo pri ljudeh, ki se soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo.«

Da bi organizacije postale bolj vključujoče, je bila včeraj v Ljubljani uradno ustanovljena za zdaj še pilotna Mreža vključujočih organizacij.  Trenutno je vključenih 13 predvsem nevladnih organizacij, ki delujejo z mladimi v Mestni občini Ljubljana, ideja pa je, da bi svoje delovanje razširili po Sloveniji.

Mreža bo omogočila organizacijam, da si med seboj delijo opremo, znanje in druge pripomočke, s pomočjo katerih bodo lahko pripravljale bolj dostopne in vključujoče aktivnosti za mlade. Ob tem je izšel tudi priročnik za organizacijski razvoj Vključujoče organizacije, da bi le-te postale dostopnejše za ljudi, ki so izključeni  zaradi osebnih okoliščin, kot je spolna usmerjenost, hendikep, barva kože, etnično poreklo ali druge karakteristike, zaradi katerih so družbeno stigmatizirani.  Priročnik je namenjen vsem organizacijam, poudarja predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec, ki želijo postati bolj vključujoče.

»Da se pogledajo, kje so, in da dobijo ideje, kako bi še lahko izboljšali svoje delovanje. .. Priročnik je namenjen, da inspirira.«


Aktualna tema

4523 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Okoliščine zadnjega leta so stiske ranljivih skupin le še poglobileMuršec

11.06.2021

V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo.

Kako pomagati družbi, da postane bolj vključujoča

Epidemija je ljudi, ki so zaradi osebnih okoliščin potisnjeni na obrobje in stigmatizirani, še dodatno postavila pred hude preizkušnje, opozarja Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, ki se vsakodnevno srečuje s težavami marginaliziranih ljudi.

»Razmere v zadnjem letu so še poslabšale položaj že tako izključenih. Veliko trendov, ki so se  v pandemiji vzpostavili; ostani doma, zapiranje javnih prostorov, dodatna ekonomska stiska, vse to zgolj poglablja  probleme, ki tako ali tako že obstajajo pri ljudeh, ki se soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo.«

Da bi organizacije postale bolj vključujoče, je bila včeraj v Ljubljani uradno ustanovljena za zdaj še pilotna Mreža vključujočih organizacij.  Trenutno je vključenih 13 predvsem nevladnih organizacij, ki delujejo z mladimi v Mestni občini Ljubljana, ideja pa je, da bi svoje delovanje razširili po Sloveniji.

Mreža bo omogočila organizacijam, da si med seboj delijo opremo, znanje in druge pripomočke, s pomočjo katerih bodo lahko pripravljale bolj dostopne in vključujoče aktivnosti za mlade. Ob tem je izšel tudi priročnik za organizacijski razvoj Vključujoče organizacije, da bi le-te postale dostopnejše za ljudi, ki so izključeni  zaradi osebnih okoliščin, kot je spolna usmerjenost, hendikep, barva kože, etnično poreklo ali druge karakteristike, zaradi katerih so družbeno stigmatizirani.  Priročnik je namenjen vsem organizacijam, poudarja predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec, ki želijo postati bolj vključujoče.

»Da se pogledajo, kje so, in da dobijo ideje, kako bi še lahko izboljšali svoje delovanje. .. Priročnik je namenjen, da inspirira.«


22.04.2019

Gradovi na Slovenskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Razstava - Adi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Pogovor z dopisnikom - Igor Jurič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.04.2019

Filozofski obračun pri O.K. Corralu

Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.04.2019

Koroška: s kanglicami po mleko

Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!


18.04.2019

Pacienti se predvsem bojijo trpljenja, ki so ga predhodno izkusili ob umirajočem svojcu

Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.


17.04.2019

Dokup pokojninske dobe

»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.


17.04.2019

Ažmanov računski center

V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.


16.04.2019

Slovenija zgled drugim državam glede uresničevanja sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.


16.04.2019

Robert Peskar o požaru Notre-Dame

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.04.2019

Kviz - kri

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.04.2019

Stanovanjska problematika mladih

Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.


15.04.2019

Ko se za gladovno stavko odloči oblast

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2019

Narcise prevzetne, tulipani strastni, vijolice za izvoz, vrtnica pa še vedno kraljica

Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.


12.04.2019

SACkathon - zmagovalca Enis Zornić in Klemen Požin

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Projekt Zunaj

Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.


12.04.2019

pogovor s športniki

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Miha

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

hudo promocija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Vsaka poslana e pošta onesnažuje okolje

Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.


Stran 161 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov