Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja.
Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.
14. junija zaznamujemo svetovni dan krvodajalcev
Pred dnevi smo zaznamovali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da je varna in zadostna preskrba s krvjo eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod geslom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja.
Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi, poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v številnih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.
"Kri rešuje življenja resno ogroženim. Pomaga tudi živeti dlje in izboljšuje kakovost življenja številnim pacientom, ki imajo tudi razne sistemske bolezni ter prejemajo krvne pripravke. Pomembna je tudi pri presaditvi organov. Pri sami presaditvi jeter, gre za en sam takšen kirurški poseg, je potrebnih 40 krvodajalcev."
Aleš Ladiha, diplomirani zdravstvenik iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino, poudarja, da zagotavljanje zdravih krvodajalcev med epidemijo predstavlja velik izziv.
"V prvem valu epidemije smo iskali in vabili krvodajalce kar po telefonu. Malo po tem smo se organizirali na tak način, da smo krvodajalce naročali na uro. To je bila za vse velika novost, ki traja še danes."
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja.
Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.
14. junija zaznamujemo svetovni dan krvodajalcev
Pred dnevi smo zaznamovali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da je varna in zadostna preskrba s krvjo eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod geslom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja.
Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi, poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v številnih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.
"Kri rešuje življenja resno ogroženim. Pomaga tudi živeti dlje in izboljšuje kakovost življenja številnim pacientom, ki imajo tudi razne sistemske bolezni ter prejemajo krvne pripravke. Pomembna je tudi pri presaditvi organov. Pri sami presaditvi jeter, gre za en sam takšen kirurški poseg, je potrebnih 40 krvodajalcev."
Aleš Ladiha, diplomirani zdravstvenik iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino, poudarja, da zagotavljanje zdravih krvodajalcev med epidemijo predstavlja velik izziv.
"V prvem valu epidemije smo iskali in vabili krvodajalce kar po telefonu. Malo po tem smo se organizirali na tak način, da smo krvodajalce naročali na uro. To je bila za vse velika novost, ki traja še danes."
Arkan Al Nawas je slikar in krajinski arhitekt. V Slovenijo je prišel študirat v času nekdanje Jugoslavije, rodil pa se je v iraški Nasiriyi. Je eden tistih, ki vedno prijazno pozdravi znance in neznance. Njegova zgodba bo prek fotografij, umetnin in drugih predmetov od jutri dalje na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo odprli ob 16.30 in s tem zakorakali v Poletno muzejsko noč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Neveljaven email naslov