Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec nedovoljenim vožnjam v naravnem okolju?

17.06.2021

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.

Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.

Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.

Kam s štirikolesniki?

A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.

Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.

Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.

Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih

Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."

Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.

Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.

Regijski park za večje ravnovesje

Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."

Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Konec nedovoljenim vožnjam v naravnem okolju?

17.06.2021

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.

Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.

Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.

Kam s štirikolesniki?

A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.

Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.

Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.

Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih

Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."

Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.

Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.

Regijski park za večje ravnovesje

Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."

Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.


14.11.2023

Po 20 letih programa Zora obolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovljena

Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.


13.11.2023

Slovenija na ravni evropskih držav med bolj ogroženimi glede naravnih nesreč

Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.


10.11.2023

Prehranska varnost je strateško vprašanje Slovenije

V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.


07.11.2023

Izposojevalnica je družbena inovacija: Zakaj bi vsak kupoval orodje, ki ga potrebuje enkrat letno

Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.


09.11.2023

Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi

»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.


09.11.2023

Glasbeno-gledališka predstava A me slišiš?!?

Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.


08.11.2023

So alkoholne ključavnice na vozilih ključ do manj nesreč zaradi opitosti?

Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA


07.11.2023

Varnost v Sloveniji je na visoki ravni

»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.


06.11.2023

EU bo z zakonom o umetni inteligenci prva, ki bo celostno regulirala to področje

Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.


06.11.2023

Na računih po novem obvezno označevanje svežega mesa slovenskega izvora

Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.


03.11.2023

Obstaja en romski jezik in okoli tisoč narečij jezika

Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.


30.10.2023

Življenje je vrednota, za katero moramo skrbeti in ga ceniti

V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.


30.10.2023

Empatija nam pomaga preživeti

Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?


30.10.2023

Protestantizem uči, da vsak lahko pove, kaj misli in veruje, vendar mora odgovarjati za svoja dejanja

Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.


29.10.2023

Na Festivalu slovenskega šansona v Rogaški Slatini slavil Tomaž Hostnik z Dekletom iz zlatih sanj

Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.


29.10.2023

Žirija za Ježkovo nagrado je podelila nagrado Tomažu Domicelju, posebno Ježkovo nagrado za življenjsko delo pa Sašu Hribarju

Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.


28.10.2023

Žirija bo imela z izbiro najlepšega šansona veliko dela

S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.


28.10.2023

Nani Poljanec: Rad združujem ljudi s pomočjo umetnosti

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.


28.10.2023

Srce Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini med letoma 1984 - 1991 je bil Franci Plohl

Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.


28.10.2023

Kukavica se je zaslišala leta 1928

Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...


Stran 20 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov