Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Študentska iniciativa »Študenti še obstajamo« je oblikovala seznam družbenih zahtev
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. Predstavnik iniciative Matej Zupanc:
V zadnjem letu so študente metali na cesto, obšle so nas kakršnekoli finančne pomoči, bivanjska kriza se samo še povečuje, delovnih mest za mlade pa praktično ni, saj država nima nikakršne razvojne strategije na tem področju ali pa so ta mesta zasedli nesposobni posamezniki s strankarskimi izkaznicami.
V mesecu dni zato želijo natančen in razumen načrt in navodila za izvedbo prihajajočega študijskega leta v sodelovanju z univerzitetnimi organi. Načrt naj med drugim vključuje tudi podaljšanje statusa oziroma možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za vse, ki zaradi posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti. Zahtevi, da naj se izgubljeno leto študija nadomesti prihodnje leto, se pridružuje tudi krovna Študentska organizacija Slovenije. Iniciativa »Študenti še obstajamo« pa je navedla tudi nekaj zahtev s področja finančne problematike študentov. Predstavnica iniciative Tesa Brlek Čufer.
Zahtevamo tudi vračanje kupnine za študentske vozovnice, podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi izrednih razmer in univerzalni temeljni dohodek za vse študente.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Študentska iniciativa »Študenti še obstajamo« je oblikovala seznam družbenih zahtev
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin. Predstavnik iniciative Matej Zupanc:
V zadnjem letu so študente metali na cesto, obšle so nas kakršnekoli finančne pomoči, bivanjska kriza se samo še povečuje, delovnih mest za mlade pa praktično ni, saj država nima nikakršne razvojne strategije na tem področju ali pa so ta mesta zasedli nesposobni posamezniki s strankarskimi izkaznicami.
V mesecu dni zato želijo natančen in razumen načrt in navodila za izvedbo prihajajočega študijskega leta v sodelovanju z univerzitetnimi organi. Načrt naj med drugim vključuje tudi podaljšanje statusa oziroma možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za vse, ki zaradi posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti. Zahtevi, da naj se izgubljeno leto študija nadomesti prihodnje leto, se pridružuje tudi krovna Študentska organizacija Slovenije. Iniciativa »Študenti še obstajamo« pa je navedla tudi nekaj zahtev s področja finančne problematike študentov. Predstavnica iniciative Tesa Brlek Čufer.
Zahtevamo tudi vračanje kupnine za študentske vozovnice, podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi izrednih razmer in univerzalni temeljni dohodek za vse študente.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kar nekaj požarov je izbruhnilo v zadnjih 24 urah po Sloveniji: v Trnovljah pri Celju, na deponiji odpadnega materiala v občini Ruše in v tovarni v Podskrajniku pri Cerknici. Tja se je danes odpravil tudi premier Marjan Šarec in si ogledal pogorišče obrata Fragmata, kjer je sinoči zagorelo – vsaj take so prve ocene – na mlinu za repromaterial, požar pa je izbruhnil na glavnem stroju, ki proizvaja plošče stirodur. Kakšne so potencialne nevarnosti razlaga prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Projekt ZaVse/4ALL - za družbo brez diskriminacije - je namenjen zmanjševanju težav na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Med te skupine sodijo Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. S projektom želijo izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti, saj so prav nevladne organizacije pogosto prve v stiku z diskriminiranimi. Poleg razumevanja, kdaj gre za diskriminacijo, želijo okrepiti zavest o možnostih za njeno preprečevanje in varovanje najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji. Vodja in koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, v njem pa sodelujejo še Slovenska filantropija in Zavod Vozim. 32 letni Nino Bategelj iz Ljubljane kljub invalidnosti živi polno življenje. Ukvarja se s športom, zadnje leto in pol tudi s paraplesom. V projektu Za vse - družba brez diskriminacije sodeluje preko zavoda Vozim. Svoje življenje je opisal Enisi Brizani, v studiu Prvega pa smo gostili Karla Destovnika, predsednika Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki je tudi vodja in koordinator projekta ZaVse/4ALL.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča si prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje in razvoj rehabilitacije, saj le tako lahko ponudijo pacientom učinkovito oskrbo in jim tako pomagajo, da se lahko vrnejo v aktivno življenje. Danes so predali v uporabo nove prostore dveh oddelkov: oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji. Gre za največjo naložbo v URI Soča v zadnjih 20 letih, ki pomeni dolgoročno infrastrukturno ureditev izvajanja rehabilitacije za paciente s področja travmatologije. Prispevek Petre Medved.
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani si lahko ogledate razstavo z naslovom NA POMOČ! Inštalacije gledalca soočijo s poustvarjenimi dogodki, s katerimi se vsakodnevno spopadajo interventne službe. Opozarjajo na minljivost življenja in poudarjajo nepomembnost materialnih dobrin. Kiparka in avtorica razstave Ana Kavčnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da se reševalci ne dojemajo kot junaki, temveč le kot navadni smrtniki, ki brezpogojno pomagajo drugim.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Politika glasno napoveduje boj proti prekarnosti, a doslej država ni pometla niti pred lastnim pragom. V javnem sektorju še naprej ostajajo prvo in drugorazredni delavci, govorimo o čistilkah, varnostnikih in drugih, ki so na delovnih mestih potrebni vsak dan, a jih ne zaposlijo, pač pa najemajo prek zunanjih podjetij. Tudi mesece po izbruhu afere neplačanih čistilk, ki so prek zunanjega servisa čistile Ministrstvo za javno upravo, javni zavodi še naprej izbirajo tudi že omadeževane izvajalce čistilnih del, češ, da imajo zvezane roke.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope. Praznovanje v Ljubljani poteka že v teh dneh. V okviru tega se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov med drugim tudi ogled prenovljene secesijske hiše na Ulici talcev v Ljubljani. Več Marko Rozman.
Medtem ko se je plačna vrzel med spoloma v večini držav evropske unije zmanjšala, se je stanje v Sloveniji znatno poslabšalo, tako opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert organizirali mednarodno konferenco z naslovom Enako plačilo za enako delo: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?
Neveljaven email naslov