Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaradi epidemije skoraj 40 % manj najbolj telesno najbolj učinkovitih učencev

22.06.2021

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik

Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo, saj so bili otroci še več časa priklenjeni v sedeč položaj, organiziranih športnih dejavnosti pa niso imeli. Otroci so po podatkih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani med šolanjem na daljavo v povprečju 63 % svojega časa sedeli, ga 30 % porabili za neintenzivne dejavnosti in ga le 7 % namenili bolj intenzivnim telesnim dejavnostim, ki koristijo njihovemu počutju in razvoju. Dijaki so pred zasloni preživeli več kot 7 ur na dan. Na letosšnjih meritvah SLOFIT so se slabše odrezali učenci šol, ki lani niso izvedle meritev in niso dobile povratnih informacij o posledicah epidemije, v povprečju pa bi lahko rekli, da se je debelost v primerjavi z letom 2019 povečala za 30 %, telesna učinkovitost na nekaterih šolah zmanjšala za 18 %. Znižali sta se tudi koordinacija in vzdržljivost otrok, zelo zaskrbljujoče pa je, da se je močno znižal delež najbolj telesno učinkovitih učencev. Dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport.

"Delež teh otrok je upadel na tistih šolah, ki meritev niso izvedle v letu 2020, kar za 40 %. To enostavno pomeni manjšo množico otrok, iz katerih bi bilo potencialno moč črpati vrhunske športnike. Pa ne samo vrhunske športnike! Mi vemo, da ti otroci, ki so gibalno na vrhunskem nivoju, postanejo tudi vrhunski zdravniki, fiziki, znanstveniki na marsikaterem drugem področju. Ubili smo njihove potenciale in zdaj jih je treba oživiti!" 

Strokovnjaki imajo tudi odgovor na to, kako: ura športa na dan v šolah, več športnih pedagogov v šolah, subvencioniranje športnih interesnih dejavnosti in vadb za najbolj ranljive otroke, več pouka na prostem, spodbujanje tega, da šola ne vdira v otrokov prosti čas (na primer z domačimi nalogami). Hkrati je treba omejiti tudi uporabo zaslonov, saj ti zelo spreminjajo naše in otrokove navade - iz aktivnega položaj nas silijo v sedeč položaj, v pasivnost, nezdravo prehrano, lahko celo v zasvojenost z videoigricami ali družabnimi omrežji. Pretirana uporaba zaslonov škodi tudi komunikacijskemu in socializacijskemu razvoju otrok.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zaradi epidemije skoraj 40 % manj najbolj telesno najbolj učinkovitih učencev

22.06.2021

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik

Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo, saj so bili otroci še več časa priklenjeni v sedeč položaj, organiziranih športnih dejavnosti pa niso imeli. Otroci so po podatkih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani med šolanjem na daljavo v povprečju 63 % svojega časa sedeli, ga 30 % porabili za neintenzivne dejavnosti in ga le 7 % namenili bolj intenzivnim telesnim dejavnostim, ki koristijo njihovemu počutju in razvoju. Dijaki so pred zasloni preživeli več kot 7 ur na dan. Na letosšnjih meritvah SLOFIT so se slabše odrezali učenci šol, ki lani niso izvedle meritev in niso dobile povratnih informacij o posledicah epidemije, v povprečju pa bi lahko rekli, da se je debelost v primerjavi z letom 2019 povečala za 30 %, telesna učinkovitost na nekaterih šolah zmanjšala za 18 %. Znižali sta se tudi koordinacija in vzdržljivost otrok, zelo zaskrbljujoče pa je, da se je močno znižal delež najbolj telesno učinkovitih učencev. Dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport.

"Delež teh otrok je upadel na tistih šolah, ki meritev niso izvedle v letu 2020, kar za 40 %. To enostavno pomeni manjšo množico otrok, iz katerih bi bilo potencialno moč črpati vrhunske športnike. Pa ne samo vrhunske športnike! Mi vemo, da ti otroci, ki so gibalno na vrhunskem nivoju, postanejo tudi vrhunski zdravniki, fiziki, znanstveniki na marsikaterem drugem področju. Ubili smo njihove potenciale in zdaj jih je treba oživiti!" 

Strokovnjaki imajo tudi odgovor na to, kako: ura športa na dan v šolah, več športnih pedagogov v šolah, subvencioniranje športnih interesnih dejavnosti in vadb za najbolj ranljive otroke, več pouka na prostem, spodbujanje tega, da šola ne vdira v otrokov prosti čas (na primer z domačimi nalogami). Hkrati je treba omejiti tudi uporabo zaslonov, saj ti zelo spreminjajo naše in otrokove navade - iz aktivnega položaj nas silijo v sedeč položaj, v pasivnost, nezdravo prehrano, lahko celo v zasvojenost z videoigricami ali družabnimi omrežji. Pretirana uporaba zaslonov škodi tudi komunikacijskemu in socializacijskemu razvoju otrok.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


03.08.2023

Študentske živilske inovacije s trajnostno komponento

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.


03.08.2023

Milo Đukanović: Ta oblast služi interesom politike Beograda

V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.


02.08.2023

Kako skrajšati čakalne dobe v zdravstvu?

Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.


Stran 28 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov