Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pred natanko 30-imi leti smo poleg državne dobili tudi monetarno oblast. Luč sveta je ugledala Banka Slovenije, ki je danes enakopravna članica Evropske centralne banke. Pred tremi desetletji pa se je morala med drugim ukvarjati s tiskanjem novega denarja - tolarjev. Medtem ko smo jugoslovanske dinarje že v letu osamosvojitve zamenjali z nadomestnimi boni, ki so jih natisnili v celjskem podjetju Cetis, smo imeli s tiskanjem pravega denarja - tolarjev nekaj več težav, se spominja prvi guverner centralne banke dr. France Arhar:
"Tuje državne tiskarne niso smele tiskati slovenskih tolarjev, saj Slovenija kot država še ni bila priznana. Nato smo vendarle našli zasebno tiskarno, mednarodno zelo znano in cenjeno zasebno tiskarno De La Rue v Londonu, ki je sprejela tveganje ter nam natisnila glavnino tolarskih bankovcev."
Arhar se spominja tudi trdovratnih težav z inflacijo. Ta je na primer oktobra v letu osamosvojitve na mesečni ravni znašala kar 22 odstotkov. Preglavice pa so imeli tudi zaradi povsem prazne blagajne deviznih rezerv, ki so bile nato jabolko spora z Narodno banko Jugoslavije. Te težave so reševali precej inovativno.
"Po eni strani prek 360 slovenskih podjetij, ki so imela sedeže v tujini, po drugi strani pa prek tako imenovanega Jazbinškovega zakona, ki je omogočal odkup družbenih stanovanj. Takrat se je namreč pokazalo, da so ljudje varčevali skorajda izključno v nemških markah. Prišli so s prihranki deviz, mi smo jih odkupili in si oblikovali devizne rezerve."
Nekdanji guverner pojasni tudi zakaj je bila leta 1993 potrebna prva bančna sanacija, po kom smo se zgledovali pri preoblikovanju Ljubljanske banke v NLB in Mariborske kreditne banke v NKBM ter kako si je prizadeval za rešitev vprašanja hrvaških deviznih varčevalcev.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pred natanko 30-imi leti smo poleg državne dobili tudi monetarno oblast. Luč sveta je ugledala Banka Slovenije, ki je danes enakopravna članica Evropske centralne banke. Pred tremi desetletji pa se je morala med drugim ukvarjati s tiskanjem novega denarja - tolarjev. Medtem ko smo jugoslovanske dinarje že v letu osamosvojitve zamenjali z nadomestnimi boni, ki so jih natisnili v celjskem podjetju Cetis, smo imeli s tiskanjem pravega denarja - tolarjev nekaj več težav, se spominja prvi guverner centralne banke dr. France Arhar:
"Tuje državne tiskarne niso smele tiskati slovenskih tolarjev, saj Slovenija kot država še ni bila priznana. Nato smo vendarle našli zasebno tiskarno, mednarodno zelo znano in cenjeno zasebno tiskarno De La Rue v Londonu, ki je sprejela tveganje ter nam natisnila glavnino tolarskih bankovcev."
Arhar se spominja tudi trdovratnih težav z inflacijo. Ta je na primer oktobra v letu osamosvojitve na mesečni ravni znašala kar 22 odstotkov. Preglavice pa so imeli tudi zaradi povsem prazne blagajne deviznih rezerv, ki so bile nato jabolko spora z Narodno banko Jugoslavije. Te težave so reševali precej inovativno.
"Po eni strani prek 360 slovenskih podjetij, ki so imela sedeže v tujini, po drugi strani pa prek tako imenovanega Jazbinškovega zakona, ki je omogočal odkup družbenih stanovanj. Takrat se je namreč pokazalo, da so ljudje varčevali skorajda izključno v nemških markah. Prišli so s prihranki deviz, mi smo jih odkupili in si oblikovali devizne rezerve."
Nekdanji guverner pojasni tudi zakaj je bila leta 1993 potrebna prva bančna sanacija, po kom smo se zgledovali pri preoblikovanju Ljubljanske banke v NLB in Mariborske kreditne banke v NKBM ter kako si je prizadeval za rešitev vprašanja hrvaških deviznih varčevalcev.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Neveljaven email naslov