Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Pobuda Skupnosti socialnih zavodov, da bi prebivalci socialnovarstvenih zavodov svoje bone lahko koristili v zavodih. Prispevek je pripravil Rene Markič
Mnogi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov še niso pokoristili lanskega turističnega bona in letošnjega Bona21. Med njimi je tudi veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, zato je Skupnost socialnovarstvenih zavodov Slovenije povabila ponudnike kulturnih, športnih, turističnih in gostinskih storitev, da jih približajo prebivalcem zavodov s prihodom v njihovo okolje. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik:
“Prav je, da imajo vsi državljani možnost, da izkoristijo turistične bone. Torej, tudi naši stanovalci tako domov za starejše kot posebnih zavodov za odrasle. Predvsem zaradi zdravstvenih težav naši stanovalci težko poiščejo ponudnike oziroma zaradi zdravstvenih težav težko koristijo njihove storitve izven zavoda.”
Pobudo so pozdravili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici. Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar ob tem izpostavlja morebitne težave, ki bi lahko nastale s koriščenjem bonov na terenu.
“Kolikor nam je poznan način vnovčenja, se to dogaja v samih obratih na računalnikih, kjer je dostopen internet, se pravi “online” se vpisuje v aplikacijo podatke, in če bo to predstavljalo težavo, bomo morda potrebovali nek način, da se to izvaja ali v samih obratih ali pa morda tudi na terenu.”
Čeprav kljub pobudi med zavodi zaenkrat še ne bilo zaznati večjega interesa za prihod ponudnikov v njihovo okolje, Sahernik upa na pozitivne zgodbe v prihodnjih tednih. V skupnosti socialnih zavodov so se zavzemali tudi, da bi prebivalci domov za starejše svoje bone lahko uporabili na za njih bolj praktičen način.
“Kot skupnost smo v bistvu že dali pobudo, da bi lahko stanovalci te bone izkoristili za plačilo domske oskrbe, a smo prejeli odgovor, da je bil namen teh bonov pomagati gospodarstvu, turizmu in da to ni bilo namenjeno za starejše prebivalstvo, da bi s tem njim pomagali.”
Zato je njihova želja, da bi s prihodom ponudnikov do zavodov njihovim prebivalcem olajšali koriščenje bonov.
4376 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Pobuda Skupnosti socialnih zavodov, da bi prebivalci socialnovarstvenih zavodov svoje bone lahko koristili v zavodih. Prispevek je pripravil Rene Markič
Mnogi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov še niso pokoristili lanskega turističnega bona in letošnjega Bona21. Med njimi je tudi veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, zato je Skupnost socialnovarstvenih zavodov Slovenije povabila ponudnike kulturnih, športnih, turističnih in gostinskih storitev, da jih približajo prebivalcem zavodov s prihodom v njihovo okolje. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik:
“Prav je, da imajo vsi državljani možnost, da izkoristijo turistične bone. Torej, tudi naši stanovalci tako domov za starejše kot posebnih zavodov za odrasle. Predvsem zaradi zdravstvenih težav naši stanovalci težko poiščejo ponudnike oziroma zaradi zdravstvenih težav težko koristijo njihove storitve izven zavoda.”
Pobudo so pozdravili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici. Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar ob tem izpostavlja morebitne težave, ki bi lahko nastale s koriščenjem bonov na terenu.
“Kolikor nam je poznan način vnovčenja, se to dogaja v samih obratih na računalnikih, kjer je dostopen internet, se pravi “online” se vpisuje v aplikacijo podatke, in če bo to predstavljalo težavo, bomo morda potrebovali nek način, da se to izvaja ali v samih obratih ali pa morda tudi na terenu.”
Čeprav kljub pobudi med zavodi zaenkrat še ne bilo zaznati večjega interesa za prihod ponudnikov v njihovo okolje, Sahernik upa na pozitivne zgodbe v prihodnjih tednih. V skupnosti socialnih zavodov so se zavzemali tudi, da bi prebivalci domov za starejše svoje bone lahko uporabili na za njih bolj praktičen način.
“Kot skupnost smo v bistvu že dali pobudo, da bi lahko stanovalci te bone izkoristili za plačilo domske oskrbe, a smo prejeli odgovor, da je bil namen teh bonov pomagati gospodarstvu, turizmu in da to ni bilo namenjeno za starejše prebivalstvo, da bi s tem njim pomagali.”
Zato je njihova želja, da bi s prihodom ponudnikov do zavodov njihovim prebivalcem olajšali koriščenje bonov.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Neveljaven email naslov