Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
4378 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
Čebelarstvo, čebelji pridelki in apiterapija lahko lepo dopolnjujejo turistično ponudbo na Cerkljanskem. V Cerknem smo se pogovarjali z Janjo Likar, diplomirano inženirko zootehnike, čebelarko, apiterapevtko ter terapevtsko maserko, ki je po spletu družinskih okoliščin prevzela očetov čebelnjak in se začela ukvarjati s čebelarstvom.
V rokodelskem društvu Drikelc izdelujejo različne rokodelske izdelke, pri katerih so najpomembnejše ročne spretnosti. Največje število članov predstavljajo lesarji, ki izdelujejo različne uporabne stvari, maske, pa tudi glasbila. Naš sogovornik je bil predsednik rokodelskega društva Marko Obit.
V terenskem studiu so se nam pridružili trije laufarji v tradicionalnih maskah. Najstarejši, ki je tudi neformalni vodja, je spregovoril in nam zaupal, kaj se dogaja v Cerknem, pa tudi, kaj jih skrbi.
Posvetili smo se narečni govorici materinščine, spontani govorici, ki je nastajala na Cerkljanskem. Matematik dr. Marko Razpet, ki sicer živi v Domžalah, je dolga leta zbiral narečno gradivo krajev svojega otroštva in zapisoval besedišče, ki se počasi topi v splošni pogovorni govorici. Med drugim je napisal pravi slovar cerkljanščine z etimološko razlago besed, ki so prevedene v knjižno slovenščino in tako ohranil izraze, ki jih danes ni več slišati. Dr. Marko Razpet že dolga leta razvija tudi spletišče o zgodovini, ljudeh in posebnostih Cerkljanskega, kjer se lahko naučite tudi marsikaj iz vsebine knjige Kako se reče po cerkljansko.
Slovenski vodniki reševalnih psov in drugi člani ekip so že prišli iz Turčije, kjer so reševali življenja. Med njimi je tudi Marko Bručan, ki mu je z madžarsko ekipo uspelo rešiti leto in pol starega otroka in njegovo mamo. Obiskal nas je na Prvem in predstavil ter orisal dogajanje na terenu.
13. februarja leta 1946 je bil ustanovljen radio Združenih narodov. Meritve raziskave ugotavljajo, da je radio kljub častitljivi starosti še vedno eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. Gre za medij ki globalno gledano lahko doseže 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga obeležujemo danes se glasi Radio in mir. Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti. Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje. Več v pogovoru s prof. dr. Igorjem Vobičem iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ljudje smo različni. Veselijo nas različne stvari, imamo svoje navade, razvade in smo zelo pogosto tudi zbiralci različnih predmetov, ki nas razveseljujejo. Zdravka Abram ima prav posebno zbirateljsko žilico, ki ni običajna. V skoraj petih fasciklih je zbrala več kot 1000 etiket vin, ki jih je okusila ob različnih priložnostih. Ob vsaki etiketi, ki jo spretno spravi z vinske steklenice, zapiše, kdaj in ob kateri priložnosti je bila steklenica odprta, pa tudi kakšne druge posebnosti dogodka.
V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.
11. februar mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. Zato začnimo z znanstvenim pristopom, z znanstvenimi raziskavami. Številne namreč nazorno kažejo, da so mešane in raznolike ekipe bolj kreativne in bolj uspešne pri svojem delu, kot pa skupine, ki imajo bolj homogeno sestavo. To se potrjuje v podjetjih, v delovanju najrazličnejših organizacij, pa tudi v znanstvenih skupinah ne glede na področje. A glede na realno prakso bi lahko sklepali, da teh raziskav niso brali tisti, ki odločajo, kako in po kakšnih merilih se lahko pri nas gradi znanstveno kariero. Poti naprej so za ženske še vedno zahtevnejše, kar pa na koncu škodi vsem.
S prihodom družbenih omrežij so se spremenile navade oglaševanja. Nova vrsta občinstva, ki sledi in zaupa določenemu vplivnežu, lažje verjame, da je nek izdelek dober. To je seveda v interesu oglaševalcem, ki tako lažje zajamejo ciljno publiko. Prav s tem pa pogosto prihaja do prikritega oglaševanja, ki ga skuša rešiti nov zakon o varstvu potrošnikov.
Med najboljšimi izhodišči za obisk alpskih vršacev je tudi Mojstrana, stisnjena ob sotočju Save Dolinke in Triglavske Bistrice. Prav v tem kraju z veliko gorniško tradicijo je dom našel Slovenski planinski muzej, ki tudi s programi za otroke skrbi za ohranjanje slovenske planinske dediščine. V času zimskih počitnic je muzej za otroke pripravil ustvarjalnice in na eni od teh so otroci izdelali tudi pravi planinski čevelj.
Ob prevzemu ministrskega položaja je Asta Vrečko ocenila, da je bilo področje kulture sistematično zanemarjano. Po osmih mesecih ministrovanja upa, da je zdaj vsaj malo lažje delovati na kulturnem področju. Njeno ekipo čakajo številni pomembni projekti, med drugim pogajanja o plačah v javnem sektorju na področju kulture, reforma položaja samozaposlenih v kulturi in posodobitev medijske zakonodaje. Pri snovanju novega nacionalnega programa za kulturo skušajo iskati široko soglasje in vključiti tudi občinstvo, zato so začeli regijske obiske in javne razprave. Ministrica izpostavlja prepričanje, da morajo javne zavode voditi najsposobnejši strokovnjaki, zavrača izbiro na podlagi lojalnosti politiki. Zagrizli so tudi v pereč problem nasilja in spolnega nasilja na področju kulture. Največ prahu je v zadnjem času dvignila odločitev o združitvi Muzeja novejše zgodovine in Muzeja osamosvojitve. Tudi o tem se je Miha Žorž z ministrico Asto Vrečko pogovarjal še preden je propadel poskus vložitve interpelacije.
Na Prešernov dan kulturne ustanove že tradicionalno pripravijo pester program in brezplačno odprejo svoja vrata. Nekaj utrinkov iz Ljubljane je ujela Iza Pevec.
V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Internet, globalno omrežje, v katerega večina od nas neprestano vstopa, ima številne dobre lastnosti, na primer dostopnost informacij. Internet pa ima tudi številne slabe strani, na primer pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike. Februar je mesec varne rabe interneta, 7. februar pa dan varne rabe interneta. O tem z Ajdo Petek iz Safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta.
Na letošnjem Eurosongu v Liverpoolu nas bo zastopala skupina Joker Out s skladbo Carpe Diem (Izkoristi dan). Člana skupine - pevec Bojan Cvjetićanin in basist Nace Jordan sta v pogovoru z Anjo Rupel spregovorila o pričakovanjih in pripravah na nastop, pritiskih, snemanju skladbe v Hamburgu, pa tudi o odločitvi, da jo bodo evropski publiki predstavili v slovenščini.
RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?
Neveljaven email naslov
