Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Neveljaven email naslov
