Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike.
O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje."
Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo."
Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma je 'Turizem za vključujočo rast'.
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike.
O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje."
"Za uspešno transformacijo turizma je potrebno na novo opredeliti tudi kazalnike uspešnosti." Direktorica STO-ja Maja Pak.
Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo."
Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike.
O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje."
Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo."
Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma je 'Turizem za vključujočo rast'.
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike.
O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje."
"Za uspešno transformacijo turizma je potrebno na novo opredeliti tudi kazalnike uspešnosti." Direktorica STO-ja Maja Pak.
Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo."
Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?
V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swarner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Neveljaven email naslov