Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Neveljaven email naslov