Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena opaznejših sprememb v predlogu zakona o igrah na srečo je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev.
V državnem zboru bodo na jutrišnji redni seji obravnavali spremembe zakona o igrah na srečo na predlog ministrstva za finance. Ena opaznejših sprememb je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev. Belgijski strokovnjak na področju iger na srečo Philippe Vlaemminck ob tem opozarja, da večanje števila ponudnikov lahko negativno vpliva na odvisnost igralcev, prav tako pa bi sprememba lahko ključno vplivala na humanitarne organizacije, ki se preživljajo s koncesijskimi dajatvami. Z ministrstva ob tem odgovarjajo, da z večanjem ponudnikov pričakujejo večanje teh dajatev.
Philippe Vlaemminck je belgijski strokovnjak na področju iger na srečo, ki je prisostvoval pri vseh šestdesetih primerih pred sodiščem Evropske unije na to tematiko. Izpostavlja, da so igre na srečo tako po Evropi kot tudi drugod po svetu urejene na podoben način.
“Večinoma so loterijske igre oziroma igre na srečo državno regulirane. V nekaterih zveznih državah, kot je Nemčija, so regulirane celo po deželah. Podoben koncept kot v Evropi je opazen tudi v Združenih državah Amerike, kjer ima vsaka posamezna država možnost regulacije. To je osnoven koncept. V Evropski uniji je dodaten element še upoštevanje evropskega zakona, ki temelji na zagotavljanju koristi družbi. Unija je že leta 1992 sprejela odločitev, da je najbolje, da loterijske igre in igre na srečo ureja vsaka država posebej in ne EU.”
Z ministrstva za finance so v pisnem odgovoru pojasnili, da je cilj sprememb in dopolnitev zakona vzpostavitev pravnega okvirja in vpeljava evropske direktive.
Po novem bi na podlagi javnega razpisa koncesije za prirejanje iger na srečo podeljevali trikrat letno, prav tako bi odpravili zahtevo, da mora imeti družba za pridobitev koncesije sedež v Sloveniji. Poleg tega pa povečujejo tudi število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, kar bi po mnenju strokovnjakov lahko imelo posledice tudi na humanitarne, invalidske in športne organizacije, ki del dohodkov prejmejo s strani koncesijskih dajatev.
Ena takih je Slovenska Karitas, ki je s tega naslova za letošnje leto prejela skoraj poldrugi milijon evrov. Po mnenju generalnega tajnika Karitasa Petra Tomažiča bi sprememba zakona vodila v novo populariziranje iger na srečo. Prav tako se ne strinja z zniževanjem koncesijskih dajatev.Zaradi velike občutljivosti teh iger je tudi po njegovem mnenju nadzor nad prireditelji ključnega pomena, kar pa je najučinkoviteje z monopolom.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena opaznejših sprememb v predlogu zakona o igrah na srečo je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev.
V državnem zboru bodo na jutrišnji redni seji obravnavali spremembe zakona o igrah na srečo na predlog ministrstva za finance. Ena opaznejših sprememb je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev. Belgijski strokovnjak na področju iger na srečo Philippe Vlaemminck ob tem opozarja, da večanje števila ponudnikov lahko negativno vpliva na odvisnost igralcev, prav tako pa bi sprememba lahko ključno vplivala na humanitarne organizacije, ki se preživljajo s koncesijskimi dajatvami. Z ministrstva ob tem odgovarjajo, da z večanjem ponudnikov pričakujejo večanje teh dajatev.
Philippe Vlaemminck je belgijski strokovnjak na področju iger na srečo, ki je prisostvoval pri vseh šestdesetih primerih pred sodiščem Evropske unije na to tematiko. Izpostavlja, da so igre na srečo tako po Evropi kot tudi drugod po svetu urejene na podoben način.
“Večinoma so loterijske igre oziroma igre na srečo državno regulirane. V nekaterih zveznih državah, kot je Nemčija, so regulirane celo po deželah. Podoben koncept kot v Evropi je opazen tudi v Združenih državah Amerike, kjer ima vsaka posamezna država možnost regulacije. To je osnoven koncept. V Evropski uniji je dodaten element še upoštevanje evropskega zakona, ki temelji na zagotavljanju koristi družbi. Unija je že leta 1992 sprejela odločitev, da je najbolje, da loterijske igre in igre na srečo ureja vsaka država posebej in ne EU.”
Z ministrstva za finance so v pisnem odgovoru pojasnili, da je cilj sprememb in dopolnitev zakona vzpostavitev pravnega okvirja in vpeljava evropske direktive.
Po novem bi na podlagi javnega razpisa koncesije za prirejanje iger na srečo podeljevali trikrat letno, prav tako bi odpravili zahtevo, da mora imeti družba za pridobitev koncesije sedež v Sloveniji. Poleg tega pa povečujejo tudi število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, kar bi po mnenju strokovnjakov lahko imelo posledice tudi na humanitarne, invalidske in športne organizacije, ki del dohodkov prejmejo s strani koncesijskih dajatev.
Ena takih je Slovenska Karitas, ki je s tega naslova za letošnje leto prejela skoraj poldrugi milijon evrov. Po mnenju generalnega tajnika Karitasa Petra Tomažiča bi sprememba zakona vodila v novo populariziranje iger na srečo. Prav tako se ne strinja z zniževanjem koncesijskih dajatev.Zaradi velike občutljivosti teh iger je tudi po njegovem mnenju nadzor nad prireditelji ključnega pomena, kar pa je najučinkoviteje z monopolom.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov