Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Statistični urad sporoča, da je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez, razvezanih pa jih je bilo 1774
Karantena predstavlja obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Če se morda spomnite, pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno je stanje danes.
"Če bi morala oceniti v odstotkih, je porast ločitev za deset odstotkov. Predvidevam, da nekateri ljudje še vedno razmišljajo, kaj narediti. Kar nekaj strank pa mi je dejalo, da bi se razvezale, vendar ne vedo, kaj narediti glede stanovanja, in še kar naprej vztrajajo v zakonski zvezi, čeprav jih ne izpopolnjujejo in so nesrečne."
Psiholog dr. Andrej Perko že vrsto let pomaga ljudem v stiski. Tudi nanj smo se obrnili pred letom in pol. Takrat je dr. Perko dejal, da tam, kjer so bile težave že prej, se bodo lahko le še poglabljale, morda bo vse to pripeljalo tudi do ločitve. Kakšno pa je stanje po mnenju doktorja Perka danes glede na to, da vsak dan slišimo veliko informacij v povezavi z epidemijo in vse več se govori o vnovičnem popolnem zaprtju.
"Zaprtje vsak lahko izkoristi na različne načine. Da je več z družino in da gre več v naravo. Sprehodi v naravi so največja antistresna zadeva. Človek se lahko psihično, fizično in duhovno posveti samemu sebi. Zrelost človeka se kaže tudi v tem, da je lahko sam s sabo."
Kaj pa pravijo podatki? Statistični urad sporoča, da je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez, razvezanih pa jih je bilo 1774. Število sklenitev zakonskih zvez je bilo za 22 odstotkov nižje kot v 2019, število razvez pa za 28 odstotkov. Upad števila porok in razvez v 2020 povezujemo z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Pri podatkih so upoštevali le pravnomočne razveze. V lani je bilo število razvez nižje zaradi nedelovanja pristojnih institucij. Vir.
4521 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Statistični urad sporoča, da je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez, razvezanih pa jih je bilo 1774
Karantena predstavlja obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Če se morda spomnite, pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno je stanje danes.
"Če bi morala oceniti v odstotkih, je porast ločitev za deset odstotkov. Predvidevam, da nekateri ljudje še vedno razmišljajo, kaj narediti. Kar nekaj strank pa mi je dejalo, da bi se razvezale, vendar ne vedo, kaj narediti glede stanovanja, in še kar naprej vztrajajo v zakonski zvezi, čeprav jih ne izpopolnjujejo in so nesrečne."
Psiholog dr. Andrej Perko že vrsto let pomaga ljudem v stiski. Tudi nanj smo se obrnili pred letom in pol. Takrat je dr. Perko dejal, da tam, kjer so bile težave že prej, se bodo lahko le še poglabljale, morda bo vse to pripeljalo tudi do ločitve. Kakšno pa je stanje po mnenju doktorja Perka danes glede na to, da vsak dan slišimo veliko informacij v povezavi z epidemijo in vse več se govori o vnovičnem popolnem zaprtju.
"Zaprtje vsak lahko izkoristi na različne načine. Da je več z družino in da gre več v naravo. Sprehodi v naravi so največja antistresna zadeva. Človek se lahko psihično, fizično in duhovno posveti samemu sebi. Zrelost človeka se kaže tudi v tem, da je lahko sam s sabo."
Kaj pa pravijo podatki? Statistični urad sporoča, da je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez, razvezanih pa jih je bilo 1774. Število sklenitev zakonskih zvez je bilo za 22 odstotkov nižje kot v 2019, število razvez pa za 28 odstotkov. Upad števila porok in razvez v 2020 povezujemo z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Pri podatkih so upoštevali le pravnomočne razveze. V lani je bilo število razvez nižje zaradi nedelovanja pristojnih institucij. Vir.
Banka Slovenije zaostruje pogoje za najemanje potrošniških posojil. Z novembrom se tako ročnost omenjenih posojil omejuje na največ 7 let, hkrati se razmerje med letnim stroškom dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca dodatno omejuje. Rast potrošniških posojil je namreč po mnenju centralne banke v zadnjih letih pretirana in zato tvegana, znaša namreč prek 10 odstotkov letno. V Združenju bank so ukrep Banke Slovenije že označili kot odločno prestrog.
Študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so le ena izmed skupin študentov s posebnimi potrebami. Vendar se ta skupina razlikuje od preostalih, saj v Zakonu o visokem šolstvu ni omenjena oziroma je izpuščena, zato ti študenti nimajo enakih pravic kot druge skupine študentov s posebnimi potrebami. Kako je možno, da je ta skupina izpadla v zakonu, pa v prispevku Petre Medved. Foto Bobo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd. Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Kot je znano je vlada sprejela predlog pokojninske zakonodaje. Tega mora zdaj potrditi še državni zbor. Kdaj se upokojiti pred ali po novem letu? Generalni direktor zavoda Marijan Papež odgovarja: "Vsekakor po novem letu. Če se moški odloča med decembrom in januarjem, naj se upokoji januarja, takrat bodo zanj veljali novi, višji odmerni odstotki. Enako velja za ženske, ki imajo vsaj enega otroka."
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za pionirska odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, je danes v Stockholmu sporočil inštitut Karolinska. Omenjeno odkritje je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku in anemiji ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi. Helena Lovinčič.
Na ministrstvu za kulturo, kjer vodijo razvid medijev, predlagajo, da vpis v razvid ne bi bil več pogoj za začetek delovanja medija. Postal naj bi uradna evidenca, s katero bi bila zagotovljena transparentnost podatkov o medijih. Razvid medijev, v katerega je trenutno vpisanih več kot dva tisoč medijev, je precej zapuščen, a za pozornega bralca še vedno vznemirljivo uvodno čtivo o tem, kako zelo različne medije imamo v Sloveniji, kdo so njihovi izdajatelji, odgovorne osebe in kdo lastniki. Podatki o lastnikih so v razvidu najbolj pomanjkljivi, čeprav bi nam o medijih povedali največ. Pod zaporedno številko 1958 je v razvid vpisana Metina lista. »To je medij za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha,« pravi Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica, ki dodaja: »Metina lista je majhen medij, a vpliven.« Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa razlaga vlogo javnega servisa: »Radiotelevizija Slovenija je daleč največji in najpomembnejši medij v Sloveniji.« Medijski prostor mora biti raznolik, raznovrsten in pluralen. Tatjana Pirc je v razvidu medijev izbrala dva, največjega in enega najmanjših, ter njunima predstavnikoma zastavila pet vprašanj. Na vprašanja sta odgovarjala Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica Metine lista, in Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krompir danes predstavlja četrto najpomembnejšo hranilno rastlino na svetu, več pojemo le pšenice, riža in koruze. V Peruju, od koder krompir izvira, ga poznajo že 7000 let, pri nas se je uveljavil šele v 18. stoletju. A od takrat redko mine kosilo brez te poljščine. In če Perujci poznajo kar 3.000 vrst krompirja in praznujejo celo nacionalni dan krompirja, se lahko tudi Slovenci pohvalimo s številnimi sortami in svetovnim prvenstvom v pripravi praženega krompirja. Kljub temu za največje “krompirjevce” veljajo Belorusi, saj ga največ pojedo, pridelajo pa ga največ Kitajci. Nedeljsko jutro na Prvem smo namenili njegovemu veličanstvu - krompirju!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki ga sicer zaznamujemo v nedeljo, so svoja vrata že danes odprli Centri Sonček po vsej Sloveniji. Pripravili so številne dejavnosti, predvsem pa bo dan namenjen ozaveščanju o cerebralni paralizi in zavzemanju za takšno skupnost, ki bo te ljudi sprejemala brez predsodkov. Cerebralna paraliza je najpogostejša razvojna motnja v otroštvu. Gre za motnjo gibanja in drže, ki je posledica nenapredujoče poškodbe možganov v zgodnjem obdobju življenja. Posledice te možganske okvare so trajne. Prispevek Petre Medved. Foto: Arhiv Zveze Sonček.
Na samem vrhu seznama prednostnih nalog prihodnje Evropske komisije stoji okoljska politika. Unija ne skriva ambicije, da bi v prihodnjih treh desetletjih postala prva podnebno nevtralna celina, za dosego tega cilja pa bodo potrebne bistvene spremembe. Nova komisija se bo projekta lotila z novim evropskim zelenim dogovorom, ki bo pokazal, v kolikšni meri bodo vsi ostali politični projekti podrejeni zahtevam strožjih okoljskih standardov. Luka Robida se je o prihodnosti evropske podnebne politike na kratko pogovoril z dr. Danijelom Crnčecem s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Jutri se začenja se Evropski teden programiranja, ki že od leta 2013 dviguje digitalno pismenost med mladimi. V tem času je en teden prerasel v dva, evropski projekt se je razširil na 70 držav z vsega sveta. Letos je poudarek na celostni digitalni vzgoji, preseči želijo poučevanje osnovnih veščin programiranja. V kreativnem centru Poligon v Ljubljani bo Code Week Slovenija s partnerji jutri izvedel več brezplačnih dejavnosti in s tem celodnevnim dogodkom uradno otvoril Evropski teden programiranja pri nas. Urška Henigman je ambasadorko evropskega tedna programiranja Katjo Koren Ošljak vprašala, kaj se bo jutri dogajalo v Poligonu. Več informacij o brezplačnih delavnicah najdete na codeweek.si/otvoritev2019/, kjer so tudi prijavnice za udeležbo na brezplačnih delavnicah. Sicer pa Teden programiranja vse do 20-ega oktobra po vsej Sloveniji, med dogodki tudi prvič praznik programiranja v Novi Gorici in digitalna vzgoja za romske otroke v Prekmurju.
Zadnjo pravljico v okviru projekta Lahko noč, otroci! Dobro jutro, čustva! je v neposrednem avdio in video prenosu iz radijskega studia 26 interpretiral dramski igralec Jurij Souček.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Daša Peperko je študirala na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, smer zdravstvena nega. Zdaj piše diplomsko nalogo z naslovom Algoritem oživljanja prilagojen za gluhe in naglušne. Po opravljeni diplomi bo imela naziv diplomirana medicinska sestra. Kot gluha študentka je imela kar nekaj težav pri študiju, je povedala Petri Medved. Njen govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Nataša Kordiš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Peter Kraljič, svetovalec in strokovnjak za prestrukturiranje, je od 1982 zasedal direktorski položaj v globalni svetovalni družbi McKinsey. Leta 1983 je v ugledni harvardski publikaciji objavil matriko nabave in oskrbne verige, s tem pa postavil dobaviteljsko stroko na svetovni zemljevid ekonomije. Zdaj je upokojen, večino časa preživi v Nemčiji.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 23-letnega Matica. Po končani gimnaziji se je odločil nadaljevati šolanje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ko je bil še dijak, je zaradi disleksije zaprosil za poseben status, po vstopu na fakulteto pa tega ni storil. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
V Sloveniji ima otroke 6 % študentov, kar je pod evropskim povprečjem, ki se je ustavilo pri 10 %.
Neveljaven email naslov