Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Invalidi trenutno nimajo nobenega zagotovila, da bodo v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, če bo ta sprejet, uživali enake pravice kot do sedaj. Prav tako si predlog vsak tolmači po svoje. Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Borut Sever se boji, da bodo pravice po novem zakonu postale predmet dnevne politike in stanja javnih financ.
"V preteklih predlogih zakona so bile rešitve, ki so šle v pravo smer. V smer možnosti pretvorbe današnjega dodatka za pomoč in postrežbo v neke pravice po zakonu. Ampak to je bilo izrecno napisano v zakonu."
Te pravice pa bodo sedaj naknadno določali podzakonski akti. Za ohranitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo si sicer najbolj prizadeva Zveza slepih in slabovidnih. Predsednik Matej Žnuderl:
"Mi bomo izgubili ta dodatek. Posebej to velja za otroke do 18. leta. Zakon pravi, da lahko šele polnoletni vstopajo v ta sistem. /.../ Razen če bomo slepi posebej omenjeni. Drugače ne bomo prišli čez ta filter."
Slepi otroci so tu izjeme, saj drugim otrokom do polnoletnosti pripada samo dodatek za nego. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je kritičen do sedanjega sistema finančnih prejemkov, ki krepi neenakosti med slovenskimi invalidi.
"Če je otrok s cerebralno paralizo 3. stopnje, ki je tudi slep, upravičen do obeh dodatkov, potem ne vidimo razloga, zakaj otrok ozirom družina otroka s cerebralno paralizo 5. stopnje, ki je gluh, ne bi bil upravičen do višjega dodatka, ker ima lahko družina s takim otrokom bistveno več težav."
Na Ministrstvu za zdravje so nam sicer zagotovili, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne ukinja, ampak se pravice prenašajo v nov okvir, ki zagotavlja večjo sistematičnost. Ker pa se vsebina določb lahko amandmira, končnih rešitev, ki bodo sprejete, ni mogoče napovedati, so še zapisali.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Invalidi trenutno nimajo nobenega zagotovila, da bodo v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, če bo ta sprejet, uživali enake pravice kot do sedaj. Prav tako si predlog vsak tolmači po svoje. Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Borut Sever se boji, da bodo pravice po novem zakonu postale predmet dnevne politike in stanja javnih financ.
"V preteklih predlogih zakona so bile rešitve, ki so šle v pravo smer. V smer možnosti pretvorbe današnjega dodatka za pomoč in postrežbo v neke pravice po zakonu. Ampak to je bilo izrecno napisano v zakonu."
Te pravice pa bodo sedaj naknadno določali podzakonski akti. Za ohranitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo si sicer najbolj prizadeva Zveza slepih in slabovidnih. Predsednik Matej Žnuderl:
"Mi bomo izgubili ta dodatek. Posebej to velja za otroke do 18. leta. Zakon pravi, da lahko šele polnoletni vstopajo v ta sistem. /.../ Razen če bomo slepi posebej omenjeni. Drugače ne bomo prišli čez ta filter."
Slepi otroci so tu izjeme, saj drugim otrokom do polnoletnosti pripada samo dodatek za nego. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je kritičen do sedanjega sistema finančnih prejemkov, ki krepi neenakosti med slovenskimi invalidi.
"Če je otrok s cerebralno paralizo 3. stopnje, ki je tudi slep, upravičen do obeh dodatkov, potem ne vidimo razloga, zakaj otrok ozirom družina otroka s cerebralno paralizo 5. stopnje, ki je gluh, ne bi bil upravičen do višjega dodatka, ker ima lahko družina s takim otrokom bistveno več težav."
Na Ministrstvu za zdravje so nam sicer zagotovili, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne ukinja, ampak se pravice prenašajo v nov okvir, ki zagotavlja večjo sistematičnost. Ker pa se vsebina določb lahko amandmira, končnih rešitev, ki bodo sprejete, ni mogoče napovedati, so še zapisali.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov