Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Delo na daljavo: 24-urni priklop na delo

18.11.2021

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …

V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:

"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."

Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:

"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."

Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.


Aktualna tema

4376 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Delo na daljavo: 24-urni priklop na delo

18.11.2021

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …

V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:

"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."

Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:

"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."

Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.


26.10.2023

Smučarska sezona v Dolomitih

Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


24.10.2023

Volivci si želijo spremembo volilnega sistema

Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar


23.10.2023

Avtorske pravice se tičejo vseh

Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.


26.10.2023

Kaj odlikuje dobrega govorca?

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.


20.10.2023

Prometna ureditev v času Ljubljanskega maratona - strpnost in potrpežljivost sta nujni

Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.


20.10.2023

»Upam, da bo Jančar kmalu dobil Nobelovo nagrado.«

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.


19.10.2023

V Izraelu orožje ne potihne, za prehod v Gazo čaka več kot 200 tovornjakov s pomočjo

Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.


18.10.2023

Dramatično reševanje s srečnim koncem

»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.


18.10.2023

Kalvarija v Strugah se nadaljuje

V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.


18.10.2023

Kako po poplavah poteka pouk na podružnični šoli Šmartno ob Dreti?

V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.


18.10.2023

Ne moremo gledati ne vode in ne bregov blizu sebe

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.


18.10.2023

Majhni smo in ranljivi, če imaš možnost, je treba pomagati

Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


10.10.2023

Avdiofestival: Potovanje na robu noči - Kako slišimo zvok?

Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.


10.10.2023

Premiera filma Šepet metulja, ki govori o občutljivi temi šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.


09.10.2023

22 odstotkov mladostnikov ima povišano verjetnost depresije

Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


Stran 16 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov