Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radikalizacija se s spleta širi v resnični svet

26.11.2021

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.

Uporabniki so izdelki, ki jih spletne platforme ne le prodajajo, ampak tudi oblikujejo

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke v zgodovini človeštva. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznika do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa so se izkazali za posebej škodljive v času globalne pandemije koronavirusne bolezni, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta preselili v resnično življenje.

Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje.

Kako se torej lotiti problema širjenja lažnih, napačnih, zavajajočih, škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam smo se o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjali z dvema sogovornicama.

Tijana Cvijetičanin dela za nevladno organizacijo Zašto ne, pri kateri preverja dejstva in sodeluje pri dveh projektih – istinomer in razkrinkavanje. Kot pravi, preverjanje dejstev in označevanje lažnih informacij očitno nista dovolj za omejevanje širjenja lažnih informacij po spletu, saj se je sprevrglo v neskončno igro – lažna novica se nekje pojavi, oni jo preverijo in označijo za lažno informacijo. To pa je največ, kar lahko naredijo.

"To ne bo nikoli ustavilo ljudi, ki na ta račun služijo denar ali pa so radikalizirani in verjamejo, da je v ozadju velika zarota, da se borijo za resnico ali za svobodo ali za kar koli že. To jih ne bo nikoli ustavilo, še naprej bodo delili te stvari. In verjetno tudi ne bo ustavilo širjenja in doseganja novih ljudi. Da bi stvari pomembno spremenili, potrebujemo premišljena dejanja, ljudem je treba vcepiti, jim posredovati znanje z več konteksta o tem, kaj je znanost in kako deluje, kaj je digitalna pismenost."

Uma Đurić je programska koordinatorica pri organizaciji Small Steps in poučuje medijsko in diskurzivno pismenost. Med pandemijo se je izjemno povečalo število teorij zarot in ljudi, ki jih širijo. Pravi, da so veliko vlogo pri tem odigrali družbeni mediji, ki zelo dobro poznajo uporabnike.

"Ne poznajo nujno ljudi, vendar jih preoblikujejo, da jih potem bolje poznajo. Na primer, ni pomembno, kaj družbeni medij pravi, da regulira, glavni motor so polarizacije. Potrošniki v začetku še niso bili tako ekstremistični ali polarizirani, zdaj pa so. In zdaj jim je veliko lažje predlagati vsebine in oglase, saj ste ustvarili pošast. Ustvarili ste osebo, ki bo sprejela vse, kar pride z ene strani, ali vse, kar pride z druge. In tako je veliko lažje delati marketing in strategije, saj obstajajo ljudje, ki so zelo preprosti. Po mojem mnenju želijo poenostaviti človeška bitja, da bi jih preoblikovali v objekte potrošnje s potrebami in željami, ki so že uresničene na internetu."


Aktualna tema

4425 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Radikalizacija se s spleta širi v resnični svet

26.11.2021

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.

Uporabniki so izdelki, ki jih spletne platforme ne le prodajajo, ampak tudi oblikujejo

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke v zgodovini človeštva. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznika do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa so se izkazali za posebej škodljive v času globalne pandemije koronavirusne bolezni, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta preselili v resnično življenje.

Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje.

Kako se torej lotiti problema širjenja lažnih, napačnih, zavajajočih, škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam smo se o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjali z dvema sogovornicama.

Tijana Cvijetičanin dela za nevladno organizacijo Zašto ne, pri kateri preverja dejstva in sodeluje pri dveh projektih – istinomer in razkrinkavanje. Kot pravi, preverjanje dejstev in označevanje lažnih informacij očitno nista dovolj za omejevanje širjenja lažnih informacij po spletu, saj se je sprevrglo v neskončno igro – lažna novica se nekje pojavi, oni jo preverijo in označijo za lažno informacijo. To pa je največ, kar lahko naredijo.

"To ne bo nikoli ustavilo ljudi, ki na ta račun služijo denar ali pa so radikalizirani in verjamejo, da je v ozadju velika zarota, da se borijo za resnico ali za svobodo ali za kar koli že. To jih ne bo nikoli ustavilo, še naprej bodo delili te stvari. In verjetno tudi ne bo ustavilo širjenja in doseganja novih ljudi. Da bi stvari pomembno spremenili, potrebujemo premišljena dejanja, ljudem je treba vcepiti, jim posredovati znanje z več konteksta o tem, kaj je znanost in kako deluje, kaj je digitalna pismenost."

Uma Đurić je programska koordinatorica pri organizaciji Small Steps in poučuje medijsko in diskurzivno pismenost. Med pandemijo se je izjemno povečalo število teorij zarot in ljudi, ki jih širijo. Pravi, da so veliko vlogo pri tem odigrali družbeni mediji, ki zelo dobro poznajo uporabnike.

"Ne poznajo nujno ljudi, vendar jih preoblikujejo, da jih potem bolje poznajo. Na primer, ni pomembno, kaj družbeni medij pravi, da regulira, glavni motor so polarizacije. Potrošniki v začetku še niso bili tako ekstremistični ali polarizirani, zdaj pa so. In zdaj jim je veliko lažje predlagati vsebine in oglase, saj ste ustvarili pošast. Ustvarili ste osebo, ki bo sprejela vse, kar pride z ene strani, ali vse, kar pride z druge. In tako je veliko lažje delati marketing in strategije, saj obstajajo ljudje, ki so zelo preprosti. Po mojem mnenju želijo poenostaviti človeška bitja, da bi jih preoblikovali v objekte potrošnje s potrebami in željami, ki so že uresničene na internetu."


13.02.2024

José Luís Peixoto: 100 let radia, 50 let demokracije

Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.


13.02.2024

Svetovni dan radia: radio je še vedno najbolj zaupanja vreden vir informacij

Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).


12.02.2024

Za Euro 2024 vlada izjemno zanimanje

Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.


08.02.2024

Kdo so Prešernovi nagrajenci za leto 2023?

Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.


07.02.2024

Sosed tvojega brega

Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.


06.02.2024

Manko lahkega branja omogoča manipulacijo s četrtino državljanov

V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay


06.02.2024

Zakon o psihoterapiji - bomo našli skupni jezik?

V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia


06.02.2024

Osebe z intelektualno oviro so pogoste žrtve spletnih zlorab

Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay


05.02.2024

Igrače za ranljive skupine

Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.


05.02.2024

Kako izboljšati varnost v gorskem svetu?

Obisk gora, na leto jih obišče okoli 1, 7 milijona obiskovalcev, se iz leta v leto povečuje. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč, ki je bilo lani rekordno. Gorski reševalci so imeli 687 posredovanj. Pred novo planinsko sezono številne organizacije, tudi turistične, krepijo sodelovanje s Planinsko zvezo, Gorsko-reševalno zvezo in Združenjem gorskih vodnikov, da bi skupaj izboljšali skupaj varnost v gorskem svetu.


02.02.2024

Veronika Deseniška

Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.


02.02.2024

Graditev drugega tira razkriva razkošje kraškega podzemlja

Na trasi gradnje drugega tira Divača Koper smo ob izkopu predorov ravno zdaj priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov. Z izkopi so pričeli pred dvema letoma in pol, tokratna odkritja pa pripisujejo prečkanju Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. Strokovnjaki so na podlagi geoloških raziskav in preteklih izkušenj ob gradnji avtoceste napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.


02.02.2024

Radio Ga Ga se vrača na Prvi program 9. februarja

Tilen Artač in Aleksander Pozvek o novi generaciji Radia Ga Ga. Prva oddaja z novimi liki in novimi koncepti bo na sporedu 9. februarja 2024.


01.02.2024

Številni odzivi na predlog novega zakona o medijih

Končala se je več kot mesec dni dolga javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, ki bo po trditvah ministrstva za kulturo eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Rok, do katerega so lahko združenja in organizacije s področja novinarstva in medijev ter druge interesne skupine posredovale ministrstvu svoje predloge in pripombe, se je iztekel včeraj. Pripomb na predlagane rešitve je veliko, saj zakon posega na številna interesna področja. Največ kritik je glede predlaganega načina sofinanciranja medijskih vsebin.


31.01.2024

Pred desetimi leti je Postojno in okoliške kraje prizadela katastrofa nepredstavljivih razsežnosti

Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.


31.01.2024

Tribuna Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču

V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.


30.01.2024

Poslanci so 4000 državljanom vrnili volilno pravico

Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay


30.01.2024

Vlada Giorgie Meloni napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami

V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.


30.01.2024

Smo pacienti stavkovni talci?

Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.


29.01.2024

Radio Ga Ga se vrača na Prvi program

Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.


Stran 12 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov