Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.
Uporabniki so izdelki, ki jih spletne platforme ne le prodajajo, ampak tudi oblikujejo
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke v zgodovini človeštva. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznika do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa so se izkazali za posebej škodljive v času globalne pandemije koronavirusne bolezni, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta preselili v resnično življenje.
Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje.
Kako se torej lotiti problema širjenja lažnih, napačnih, zavajajočih, škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam smo se o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjali z dvema sogovornicama.
Tijana Cvijetičanin dela za nevladno organizacijo Zašto ne, pri kateri preverja dejstva in sodeluje pri dveh projektih – istinomer in razkrinkavanje. Kot pravi, preverjanje dejstev in označevanje lažnih informacij očitno nista dovolj za omejevanje širjenja lažnih informacij po spletu, saj se je sprevrglo v neskončno igro – lažna novica se nekje pojavi, oni jo preverijo in označijo za lažno informacijo. To pa je največ, kar lahko naredijo.
"To ne bo nikoli ustavilo ljudi, ki na ta račun služijo denar ali pa so radikalizirani in verjamejo, da je v ozadju velika zarota, da se borijo za resnico ali za svobodo ali za kar koli že. To jih ne bo nikoli ustavilo, še naprej bodo delili te stvari. In verjetno tudi ne bo ustavilo širjenja in doseganja novih ljudi. Da bi stvari pomembno spremenili, potrebujemo premišljena dejanja, ljudem je treba vcepiti, jim posredovati znanje z več konteksta o tem, kaj je znanost in kako deluje, kaj je digitalna pismenost."
Uma Đurić je programska koordinatorica pri organizaciji Small Steps in poučuje medijsko in diskurzivno pismenost. Med pandemijo se je izjemno povečalo število teorij zarot in ljudi, ki jih širijo. Pravi, da so veliko vlogo pri tem odigrali družbeni mediji, ki zelo dobro poznajo uporabnike.
"Ne poznajo nujno ljudi, vendar jih preoblikujejo, da jih potem bolje poznajo. Na primer, ni pomembno, kaj družbeni medij pravi, da regulira, glavni motor so polarizacije. Potrošniki v začetku še niso bili tako ekstremistični ali polarizirani, zdaj pa so. In zdaj jim je veliko lažje predlagati vsebine in oglase, saj ste ustvarili pošast. Ustvarili ste osebo, ki bo sprejela vse, kar pride z ene strani, ali vse, kar pride z druge. In tako je veliko lažje delati marketing in strategije, saj obstajajo ljudje, ki so zelo preprosti. Po mojem mnenju želijo poenostaviti človeška bitja, da bi jih preoblikovali v objekte potrošnje s potrebami in željami, ki so že uresničene na internetu."
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.
Uporabniki so izdelki, ki jih spletne platforme ne le prodajajo, ampak tudi oblikujejo
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke v zgodovini človeštva. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznika do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa so se izkazali za posebej škodljive v času globalne pandemije koronavirusne bolezni, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta preselili v resnično življenje.
Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje.
Kako se torej lotiti problema širjenja lažnih, napačnih, zavajajočih, škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam smo se o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjali z dvema sogovornicama.
Tijana Cvijetičanin dela za nevladno organizacijo Zašto ne, pri kateri preverja dejstva in sodeluje pri dveh projektih – istinomer in razkrinkavanje. Kot pravi, preverjanje dejstev in označevanje lažnih informacij očitno nista dovolj za omejevanje širjenja lažnih informacij po spletu, saj se je sprevrglo v neskončno igro – lažna novica se nekje pojavi, oni jo preverijo in označijo za lažno informacijo. To pa je največ, kar lahko naredijo.
"To ne bo nikoli ustavilo ljudi, ki na ta račun služijo denar ali pa so radikalizirani in verjamejo, da je v ozadju velika zarota, da se borijo za resnico ali za svobodo ali za kar koli že. To jih ne bo nikoli ustavilo, še naprej bodo delili te stvari. In verjetno tudi ne bo ustavilo širjenja in doseganja novih ljudi. Da bi stvari pomembno spremenili, potrebujemo premišljena dejanja, ljudem je treba vcepiti, jim posredovati znanje z več konteksta o tem, kaj je znanost in kako deluje, kaj je digitalna pismenost."
Uma Đurić je programska koordinatorica pri organizaciji Small Steps in poučuje medijsko in diskurzivno pismenost. Med pandemijo se je izjemno povečalo število teorij zarot in ljudi, ki jih širijo. Pravi, da so veliko vlogo pri tem odigrali družbeni mediji, ki zelo dobro poznajo uporabnike.
"Ne poznajo nujno ljudi, vendar jih preoblikujejo, da jih potem bolje poznajo. Na primer, ni pomembno, kaj družbeni medij pravi, da regulira, glavni motor so polarizacije. Potrošniki v začetku še niso bili tako ekstremistični ali polarizirani, zdaj pa so. In zdaj jim je veliko lažje predlagati vsebine in oglase, saj ste ustvarili pošast. Ustvarili ste osebo, ki bo sprejela vse, kar pride z ene strani, ali vse, kar pride z druge. In tako je veliko lažje delati marketing in strategije, saj obstajajo ljudje, ki so zelo preprosti. Po mojem mnenju želijo poenostaviti človeška bitja, da bi jih preoblikovali v objekte potrošnje s potrebami in željami, ki so že uresničene na internetu."
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov