Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Kaj se je v našem znanstvenem prostoru spremenilo eno leto po tem, ko so prve prijave spolnega nasilja na univerzi prišle v javnost?
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirati. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Kaj se je v našem znanstvenem prostoru spremenilo eno leto po tem, ko so prve prijave spolnega nasilja na univerzi prišle v javnost?
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirati. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. Gre za meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit-športnovzgojni karton, ki jih pri osnovnošolcih izvajajo vsako leto že več kot trideset let zapored. Novinarsko konferenco je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Italijani so na nedeljskem in ponedeljkovem na referendumu s skoraj 70 odstotno podporo potrdili ustavno spremembo, po kateri bo imel naslednji italijanski parlament za več kot tretjino manj poslancev in senatorjev. Vzporedno so v sedmih italijanskih deželah volili še nove deželne svete in predsednike. Kljub slabim napovedim za stranke vladne koalicije je prišlo do izenačenja: leva sredina je zmagala v treh velikih deželah, desna sredina v eni veliki in treh manjših. Drago Balažič se je pogovarjal z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem.
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova. Več Urška Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes bo v sicer okrnjeni izvedbi v Mariboru potekala trgatev najstarejše trte na svetu. Dama na nabrežju reke Drave je preživela turška obleganja, številne požare, zavezniško bombardiranje in trtno uš, ki je pokončala evropsko vinogradništvo.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri se obeta odprtje razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, ki bo prikazala razvoj robotike pri nas in njeno zgodovino drugod po svetu. Zanimivo je, da o se zamisli o razumnih in brezdušnih robotih najprej rodila v literarni fantaziji in gledališču, potem pa so postali ti humanoidni umetni organizmi pomemben del znanstvene misli, polja umetne inteligence, industrije, medicine, vsakdanjega življenja … Zaradi epidemioloških razmer bodo prireditelji omejili število obiskovalcev, na otvoritveni dogodek v Bistro je namreč vabljena le strokovna javnost, vseeno pa je 100 letna zgodba o načinih robotizacije našega sveta – takrat je bila izumljena beseda za robota¬ - zanimiva tudi za vizije in dileme v zvezi s prihodnostjo našega stvarstva. Magda Tušar se je pogovarjala z avtorjem razstave, dr. Orestom Jarhom, kustosom Tehniškega muzeja Slovenije.
Letošnje leto zaradi epidemije in posledične omejitve potovanj v tujino mineva v znamenju spoznavanja lastne dežele. Slovenija ponuja ogromno zanimivih in za domače turiste privlačnih točk, vse več je takih, ki so dostopne tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Tako ugotavlja publicist, novinar in fotograf Primož Hieng, ki je že lani izdal turistični vodnik za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel. Pred nekaj dnevi je izšel še drugi del tega vodnika, ki poleg običajnega »turističnega« in zgodovinskega opisa novih 52-ih izletniških točk po vsej Sloveniji ponuja podroben opis dostopnosti objektov in okolice z vozičkom, urejenosti stranišč za invalide, morebitne prisotnosti taktilnih oznak za slepe in slušne zanke za naglušne.
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech
Oglasil se je poslušalec, ki je želel ostati anonimen in nam povedal, da se tudi po preboleli bolezni covid-19 zaradi še vedno pozitivnih testov že en mesec ne more vrniti v službo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako ohraniti visoke standarde življenjskega standarda in eno najučinkovitejših socialnih zaščit v Evropi? Evropski socialni steber je evropska socialna strategija, ki jo sestavlja 20 načel in pravicam. Leta 2017 so jih razglasile vse institucije Unije. Nad pripravo ukrepov, ki bodo znani prihodnjo pomlad, bdi pristojni komisar Nicholas Schmit. Ta med drugim pravi, da je Unija dosegla zelo velik gospodarski napredek in v taki Uniji potrebujemo tudi močno socialno dimenzijo.
Slovenski glasbeniki in drugi delavci iz prireditvenega sektorja so v zadnjih dneh uspeli nekaj, kar se je še do nedavnega zdelo nemogoče. Zaradi negotove sedanjosti, še bolj pa prihodnosti so se združili v »Koalicijo glasbenega sektorja in industrije srečanj«, njeni predstavniki pa so vzpostavili dialog z Ministrstvom za gospodarstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Reševanje situacije, ki jo je povzročila zaustavitev oziroma omejevanje izvajanja prireditev, seveda ni enostavno in zahteva veliko kompromisov. Kako so se lotili dela, nam je zaupala Vesna Zornik, ena od vidnejših predstavnikov omenjene koalicije glasbenega sektorja in industrije srečanj.
Zavod Nazaj na konja iz vasi Starošince v občini Kidričevo deluje že 15 let. Prvi v Sloveniji so se lotili terapije s konji in tovrstne terapevte izobražujejo že več kot desetletje. Izkušnje kažejo, da lahko terapije s konji pomagajo pravzaprav vsem. Morda pa najbolj posameznikom s posebnimi potrebami. Zavod Nazaj na konja je obiskala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.
Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je. Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).
Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010. Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev. Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti. Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev. Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj. Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.
V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Nekateri pravijo, da nas v nakupovanje sili potrošniška družba, v kateri nenehno nekaj kupujemo, čeprav tega sploh ne potrebujemo, posamezniki so celo odvisni od nakupovanja. Po drugi pa strani pa širjenje trgovin pomeni vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Kaj so torej prednosti in slabosti trgovskih središč? Živa Trček.
"V Sloveniji smo priča relativnemu zmanjševanju števila samomorov, glede na prejšnja desetletja. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.
Neveljaven email naslov