Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.
Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Ilka Štuhec je velika zmagovalka Val Gardene. Najboljša slovenska alpska smučarka je v manj kot 24 urah najprej zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark, nato pa je popolno vrnitev po poškodbi v slogu največjih šampionk kronala še z najhitrejšo vožnjo za zmago na superveleslalomu za popolni dvojček zmag na progi Saslong v Dolomitih. Žan Kranjec je prvič v karieri slavil na veleslalomu v Saalbachu. Tekmi sta spremljala in pokomentirala Igor Tominec in Marko Cirman.
2.803 prebežniki so v Sloveniji letos zaprosili za mednartodno zaščito, a več kot 90% od njih je že zapustilo našo državo. Slovenija je od leta 1991 do danes 803 ljudem zagotovila mednarodno zaščito, od njih jih v Sloveniji na današnji dan živi 547.
Slovenski odvetniki bodo jutri, 19. decembra 2018, že osmič pripravili »Dan odvetniške pravne pomoči pro bono« v odvetniških pisarnah povsod po Sloveniji (spletno stran odvetniške zbornice lahko obiščete tukaj) in v prostorih lokalnih skupnosti v Novi Gorici, na Igu, Brezovici, Grosupljem in v Ljubljani, pa tudi na mirujočih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na Cankarjevi ulici pred Namo in na Preglovem trgu v Fužinah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov