Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.

Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse

Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.

"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."

In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic?  Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.

"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "

Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:

Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in  podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.

Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.