Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle.
Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko.
/V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni.
Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
Komentar Tjaše Škamperle o tragičnem dogodku na reki Dragonji
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle.
Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko.
/V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni.
Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
4379 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle.
Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko.
/V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni.
Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
Komentar Tjaše Škamperle o tragičnem dogodku na reki Dragonji
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle.
Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko.
/V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni.
Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.
Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.
"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.
Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.
V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.
Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Z voditeljico Jolando Lebar smo spremljali prve rezultate referendumskega glasovanja. V studiu so izide pojasnjevali Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo, dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Miro Haček s FDV, nekdanji novinar na RTV Slovenija Boris Bergant in novinar Tomaž Celestina.
Kako razmišlja medicinska sestra Martina Petric iz ljubljanske Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor je nastal pred 50. obletnico prve slovenske avtoceste.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.
Neveljaven email naslov