Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Kako se s trenutno situacijo spopadajo na srednjih šolah?
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše. Ali dijaki pomoč poiščejo tudi pri učiteljih in kako jim ti pomagajo?
"Najbolj koristi pogovor. Mladostnik mora imeti občutek, da je sprejet. Tu ima pomembno vlogo razrednik, ki dijaka pozna vse od prvega letnika, in iskren pogovor lahko reši marsikatero težavo."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Kako se s trenutno situacijo spopadajo na srednjih šolah?
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše. Ali dijaki pomoč poiščejo tudi pri učiteljih in kako jim ti pomagajo?
"Najbolj koristi pogovor. Mladostnik mora imeti občutek, da je sprejet. Tu ima pomembno vlogo razrednik, ki dijaka pozna vse od prvega letnika, in iskren pogovor lahko reši marsikatero težavo."
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Slovenska proizvodna in tudi druga podjetja pestijo preobremenitve in nizka motiviranost delavcev ali celo njihova aktivna nezavzetost, ki kvari vzdušje in delovne procese. Seveda, za nizko plačo se marsikdo ne namerava potruditi. Na te težave, čeprav so njihovi delavci plačani bolje kot v primerljivih podjetjih, ni imuna niti škofjeloška družba Knauf Insulation, ki sicer predstavlja paradnega konja v nemški skupini Knauf, proizvajalki izolacijskih materialov. Poleti bodo najslabše plačani v Knaufu namesto dozdajšnjih 1100 evrov z regresom in 13. plačo vred dobili vsak mesec 1500 evrov neto. Pogovarjali smo se z direktorjem Tomažem Laniškom.
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto in si ga deli s poljsko. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije. Več o tem generalni sekretar Transperensy international Slovenija Vid Tomič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako se bo končala zgodba z ministrom Dejanom Prešičkom, nad katerim visijo očitki o mobingu in zlorabi položaja, bo odločil premier Marjan Šarec. A ta zgodba je obdprla predvsem vprašanje o tem, kaj se v resnici dogaja na Ministrstvu za kulturo. Sploh zato, ker je denimo v letu 2017 mobing (statistično) prijavil skoraj vsak drugi zaposleni tam. Svojo sliko dogajanja s konkretnimi podatki je Urški Ivanovič predstavila podsekretarka na ministrstvu Minka Jerebič.
V Davosu v teh dneh poteka svetovni gospodarski forum, ki ga spremlja naš poročevalec Luka Robida, ki poroča, da je med politiki in predstavniki mednarodnih organizacij v ospredju odnos med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko. Davos ostaja tudi prostor razprave, ki se ga udeležujejo tudi številni gospodarstveniki z vseh koncev sveta, ki jih je več kot političnih predstavnikov. "Da sploh lahko pridejo v Švico, se morajo precej potruditi in ta trud se v največji meri izkaže tudi s tem, da plačajo več 10 tisoč dolarjev participacije," je še povedal Robida.
Na spletnih straneh e-demokracija so objavili predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Ključni novosti sta opredelitev Obveščevalno-varnostne skupnosti in uvedba novega strokovnega nadzornega obveščevalnih služb. Krepi se tudi vloga Sove, ta naj bi dobila možnost nadzora nad slovenskimi državljani, ki bi utegnili biti nevarni za ustavno ureditev.
Kaj se sploh šteje za mobing, se je marsikdo vprašal ob nedavnem primeru domnevnega trpinčenja na kulturnem ministrstvu. Zakon o delovnih razmerjih ga opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri mobingu gre vedno za neko načrtno dejanje. Avtorica knjige Recite mobingu ne dr. Danijela Brečko posameznikom svetuje, naj bo prvi korak pogovor posameznika z osebo, ki nad njim izvaja mobing.
Čeprav teoretično vemo, katera živila našemu telesu najbolj koristijo, se pogosto težko upremo energetsko prazni hrani, kot so različne sladkarije, čokolade in peciva, in sladkim pijačam. Da se nam cedijo sline, pogosto poskrbijo oglasi z mikavno vsebino. Velik vpliv imajo posebno na otroke in mladostnike. Živilski in zdravstveni strokovnjaki želijo zato z različnimi ukrepi omejiti ali popolnoma izriniti izpostavljenost tovrstemu oglaševanju.
Programski svetniki RTV Slovenija so z 21 glasovi ZA in brez glasu proti odločili, da bo novi direktor Radia Slovenija postal Mirko Štular. Ta bo štiriletni mandat nastopil 1. marca. V pogovoru na Prvem je povedal, da imajo vsi programi svoje poslanstvo, ki ga morajo ohranjati še naprej, na kratko pa tudi nakazal, katere bodo glavne spremembe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano "temeljni dohodek". Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, dr. Marka Jakliča, ekonomista, pa smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je spregovoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas.
Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.
V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.
Neveljaven email naslov